Kakšne izkušnje imate s strokovnimi delavci na CSD-jih?
Jaz sem danes imela pogovor z očetom. Naj povem, da sva do zdaj sodelovala kolikor tolikor dobro, se pa v določenih stvareh razhajava. Toliko, da sva se oba strinjala, da želiva urediti stvar na Centru za socialno delo v Mariboru. Seveda je oče odšel na CSD, kjer se je naredil ubogega revčka. Moje mnenje je bilo, da se bomo o tem skušali dogovoriti. Ne, šok. Obravnavana sem bila tako, da mi je strokovna sodelovka dobesedno želela vsiliti njeno mnenje. V bistvu so me naredili po parih minutah pravega butla.
No, končalo se je tako, da sem jaz znorela. Iz ne najslabše situacije pa je nastala s strokovno sodelavko totalna polomija. Hvala, CSD Maribor. Zdaj sta se starše normalno pogovarjala, od danes naprej pa sploh ne bomo več spregovorili. Strokovnost na višku.

Jaz sem CSD izogibam, ker tistih par obiskov, ko sem bil tam, sem se vedno počutil izigranega.
Malo manipulacije pa sluzavosti in smo hitro bili na starih poteh… Nikoli nisem od njih dobil nič pozitivnega pa ko je šlo za otroke, so vedno prisluhnili le mami.

Bil na CSD kakih 10-krat. Nazadnje danes zjutraj. Izkušnje so seveda mešane, ker CSD itak ne more narediti popolnoma nič. Piše mnenja, ki so več ali manj po v naprej pripravljenem vzorcu, naredit pa nikomur ne more nič, da bi se kaj spremenilo.

Moje so slabe, milo rečeno. V bistvu enako, kot opisuješ ti. Od tega da je oče ubogi revček, jaz pa zlohotnica, ki čisto mimogrede, skrbim in vzgajam otroka. Pa potem prepoved priti na (že ne vem katero) srečanje z odvetnikom – kar je v bistvu pravica vsakega državljana. Vsiljevanje njihovega in očetovega mnenja meni, pa potem zahrbtno sestajanje z ocetom, o katerem nisem vedela nič, za na sodisce so pa priložili njegovo izjavo in zraven napisali, da nanjo nimam pripomb!! ITD. Prišlo je tako daleč, da sem rekla da tja ne stopim več, lahko gre pa v mojem imenu odvetnik. Pa naj iz njega probajo delat butlja. Iz mene nikdar več. Oni so sami sebi namen. Toliko da ob 8h pridejo in ob 16h odidejo.

Po mojih izkušnjah prisluhnejo tistemu, ki jim je bolj všeč. Pri nas je bil to oče od prvega trenutka do tistega, ko nekaj ni bilo po njegovo in je pokazal še svojo manj simpatično plat.

Po mojih izkušnjah prisluhnejo tistemu, ki jim je bolj všeč. Pri nas je bil to oče od prvega trenutka do tistega, ko nekaj ni bilo po njegovo in je pokazal še svojo manj simpatično plat.[/quote]

Se strinjam, na te delavke zelo vpliva osebni pristop in izkazovanje čustev.
Pri meni je bilo tako, da se je vse skupaj že začelo s favoriziranjem mame in dejstva, ki sem jih predstavil, so popolnoma izgubila svojo težo, ko je mama potočila solzico…
Je pač vešča manipulatorka. Zelo podobno je bilo na sodišču, kjer pa moram reči, so bila dejstva upoštevana, ne v pričakovani meri (moja pričakovanja so vsebovala moč manipulacije mame in žensko solidarnost), bila pa so dovolj, da sem sklonil glavo.

BTDT: Kakšna pa je tvoja zgodba? Skrbništva nimaš kakor razumem? Otrok ni več blizu?

Jup… skrbništva nimam, otroka hodita redno na vikende, včasih sta pri meni tudi med tednom. Je pa bilo vmes nekaj časa tako, da nista želea priti, ker najprej nisem imel dostopa do interneta, nato pa sem jima ga omejil na največ 2 uri na dan, pod pogojem, da sta imela vse ostalo (šola, osbne reči) urejeno.
Moji dvomi in skrbi glede skrbništva izvirajo predvsem iz dejstva, da pri mami manjka red glede dostopa do interneta in igric. To dvoje gre pri njej na račun uspeha v šoli. Vsakič znova jima poskušam dopovedati zakaj se morata učiti in da bo to njuno znanje in da bo to njuna konkurenčna prednost, ne moja, enako glede delovnih navad… Mama je žal računalniško skorajda nepismena, zna uporabljati FB in ostalo tovrstno navlako, ne razume pa učinkov na otroka in kako jo otroka prinašata naokoli. Sodelovati pa žal noče, čeprav sem jo zavoljo dobrobiti otrok prosil za to.
Kot sem že napisal – če bi pred leti, ob ločitvi, vedel kaj me čaka in kaj čaka otroka, bi se za skrbništvo potegoval sam, pristal bi tudi na deljeno skrbništvo, nikakor pa ne bi pristal na situacijo, kot je bila. Danes sta otroka že starješa, hči je polnoletna, sinu pa manjka še par let, zato ne vidim več smisla v tožarjenju za skrbništvo.

No, če imaš neke normalne odnose z otrokoma, potem se je pomojem še dobro izšlo. V mojem primeru gre za malega otroka in imam stalno probleme, ker bivša noče sodelovat. Nazadnje na CSD je ponovno zatrdila, da ne bo sodelovala. CSD ne more nič, sodišče ne more nič. Otrok je pa ujet v tem strupenem, nerazčiščenem odnosu.

Žal je tako, te pa razumem, kako te boli, ker ni po tvoje – tudi jaz menim, da imaš bolj prav kot pa mama otrok, vendar to je pač cela takega življenja. Če smo čisto iskreni smo itak ponavadi očetje tisti, ki otroke bolj razvajamo, ker so pač pri nas malo časa…….

Zelo dobre! Sicer pred 17 leti, pa vseeno.
Dobil sem dobro mnenje soc. delavk ob ločitvi in pomagale so mi pri vračilu denarja hčeram, ko jima mati ni hotela vrniti varčevalnih knjižic in je denar prenakazala na svoj račun. Skratka brez pripomb.

V tem primeru gre verjetno za primer, ki bi se končal z jasnim izidom – kraja in posledice tega dejanja.
Večji problem so primeri, kjer se je potrebno delavcem CSD bolj angažirati in preveriti kake trditve…

Pri meni se je dobro izšlo predvsem zaradi obeh otrok, ki sta bila že toliko stara in toliko zrela, da sta vsaj tiste, evidentne poskuse manipulacij njune mame zatrla že v kali. Precej tega sem od njiju izvedel šele po kakem letu ali dveh, ker pač nista želela izpostavljati mame. Sta pa povsem običajna otroka, ki na pričakovan način krmarita med njenimi in mojimi pravili ter poskušata preko drobnih manipulacij vplivati na moje in mamine odločitve. Če to vzameš v račun, se da tudi bolj problematičnega najstnika voditi tako, da ne skrene. Je pa lažje, če starša pri tem sodelujeta sicer breme tega pade le na enega in praviloma ob pojavu težav drugi za to krivi tega starša, ki se bolj angažira pri vzgoji.

Lahko napišeš inicialke delavke na CSD MB.Verjemi,da sem dala tam veliko skozi 🙁

Moje izkušnje s CSD so take, da enostavno ne verjamem v “strokovnost” zaposlenih tam. Meni bolj delujejo kot običajne birokratke, ki pišejo odločbe po naprej pripravljenih vzorcih in se držijo nekih stereotipov.
Z mano so se pogovarjale z že vnaprej oblikovano idejo, da očetje itak ne plačujejo preživnine in da jih za otroke ne briga dosti.
Sploh niso želele slišati, da sva se midva odločila iti narazen, starša sva pa še vedno. Skušala sem jim dopovedat, da oče redno plačuje preživnino in ima redne stike z otroki, ki pa res niso bili določeni na sodišču. Ves čas so ponavljale, da vedno pa ne bo tako, da kar naenkrat pa ne bo več plačeval.

Nismo mogli priti skupaj. Meni ni bilo jasno, zakaj bi morala stike določat na sodišču, če so otroci vsak drug vikend pri očetu in tudi vmes, če se tako dogovorimo. Če sem šla jaz na službeno pot, so bili otroci pri očetu, ne glede na vikend. Če je šel on, so bili pri meni, ne glede na vikend in ne glede na to, koliko dni so že prej bili pri meni.
Zato se s CSD nisem več ukvarjala, niti se ni oče, midva sva se vse sama zmenila, otroci so zrasli in imajo še vedno očeta in mater.

Tako v bistvu še vedno ne vem, kakšen je namen CSD, razen pisanja večstranskih odločb, ki jih po moje še same ne razumejo.

nič novega..
jaz sama skrbim za otroka pa ko sem šla urediti skrbništvo so me skor napadli kot da sem jaz zapustila otroka ko je bil star 5 dni ne pa oče..

zgrožena sem bila,, nimam besed sploh za takšna dejanja..

Bila velikokrat, če koga sovražim, je to socialna delavka, ki je bila odgovorna za moje težave z bivšim. Pljunem ji v ksiht, če jo kdaj srečam. No v mislih, ker nisem primitivka, če bi pa bila, bi jo pa še po gobcu.
Tako svinjsko so delali z mano, hvalili dedca, ki danes otroka niti povoha ne. Če bi bila še enkrat v takem položaju, bi šla do evropskega sodišča za otrokove pravice. Tudi v zvezi s sodnicami, ki so bile isto obupne in proti meni. Dec pa najboljši in sploh in oh.
Sedaj je dec sam nekje v eni luknji, midva z otrokom pa se imava fajn.Ampak le zato, ker sem dala v vse to nečloveške napore, kljub zajebavanju vseh inštitucij, ki bi morale pomagati otroku, pa mu niso, ampak so protežirale bedaka dedca.

Pozdravljeni!

Ali veste, da obstaja moznost, da podate svojo pritozbo nad usluzbencem na CSD-ju, ce vas ta izigrava?

Poglejte si po Googlu o:
1.) Pritozba nad delom javnega usluzbenca

2.) Anonimna prijava krsitev Inspektoratu za javni sektor

Usluzbenci v javnem sektorju si lahko privoscijo nesramnost. Ni se jim treba bati za stranke tako kot enemu samostojnemu podjetniku.
Problem je v tem, ker krsitev dela nad zaposlenimo na CSD-ju nihce ne prijavi njihovim direktorjem ali inspekciji. Vecina ljudi zal ne ve, da imajo to moznost. S tem pa jim vsi mi dajemo zeleno luc, da lahko z nami pometajo in stresajo nad nami svoje frustracije. Tudi mi v tem sodelujemo s svojo pasivnostjo in ker ne gremo na visje instance in vse dopuscamo. Ce se doma jezis, nisi nic naredil.