Raziskava sodnih postopkov zaupanja otroka v varstvo in vzgojo
Društvo za nenasilno komunikacijo:
Pogosto slišimo pritožbe, da so očetje v sodnih postopkih za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo diskriminirani, saj naj bi bili otroki avtomatično dodeljeni materam. Lan Vošnjak iz urada Varuha človekovih pravic RS je v svoji raziskavi to tezo zavrgel. Zanimivo je že to, da je bilo od vseh pregledanih spisov (147) s strani očetov postavljenih le 28 zahtevkov, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo njim (eden očetov je kasneje zahtevek umaknil), pet očetov je podalo predlog skupnega skrbništva, s katerim se nasprotna stranka ni strinjala in je bil torej njihov predlog kot pravno nemogoč, brez vsebinskega zahtevka, štirje očetje so začeli sodni postopek s tem, da so sodišču podali predlog, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo materi. V enem primeru je oče zahteval enega od otrok, mati pa oba.
Več o raziskavi pripenjamo:
http://www.varuh-rs.si/…/2015_-_Otrok_v_druzins…/Vosnjak.pdf
Link ne prime, ker ni skopiran v celoti, mogoče bo šlo takole:
http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/2015_-_Otrok_v_druzinskem_sporu/Vosnjak.pdf
Škoda, ker niso upoštevali vseh primerov, ker jih tako veliko vendarle ni. Se pa odstotki zahtev ujemajo z dejanskim stanjem.
No, se mi zdi, da po tvojem ne bi potrjevala diskriminacije le v primeru, če bi sodišče otroka vedno dosledno in v sto procentih dodelilo očetu.
Meni je najzanimivejši podatek, koliko očetov sploh želi prevzeti skrbništvo – in da delež se skoraj ujema z dejanskim skrbništvom očetov (cca deset procentov v primerjavi z osmimi procenti očetov skrbnikov).
Raziskava jasno kaže na diskriminacijo kot pravi Mick,je pa precej ublaženo in prirejeno glede na dejansko stanje. V vzorec nekaj ubogih primeriov so zajeli celo neprimerno mater in mater odvisnico, le zakaj?
Sicer pa, če že stanje na forumu pogledamo je natančnejše od teh parih vzorcev. Namreč, skoraj vse, ki jih beremo na enostarševskem omenajo sodne izvedence v postopku, ti se nikakor ne vključujejo, če je dogovor o otrocih sporazumen. Tako da tudi pri tistih, ki govorijo na forumu, da so ponujale skrbništvo očetu in v isti sapi povedo kaj je izvedenec “dognal” nikaor ne morejo govorit resnice, ker gre preprosto za nasprotujoča dejstva..
Če bi res komu bilo, da objavi dejansko situacijo, mislim da ne bi bilo težko seštet vse primere po letih za nekaj let nazaj, saj gre zgolj za številke, ki jih sodišča poznajo in ne bi šlo za nobeno kršenje varovanja osebnih podatkov.
Celo bolj objektivno o tovrstnih poročil zna bit osebno videnje nekoga, pa naj kar sebe izpostavim : Z izjemo sebe v našem koncu ne poznam nobenega očeta skrbnika, ločenk skrbnic pa poznam krepko preko sto, tako da….
Zanimivo bi bilo tudi kako poročilo o tem, koliko žensk in koliko moških dela na področju ukvarjanja z družinami in otroci, ter odločanja v postopkih o otrocih. Tega najbrž ne bo nikjer objavljenega, da bi papričakovali raziskavo, koliko je med njimi takih, ki sami bijejo nizkotne vojne z bivšimi preko otrok, tega pa sploh ni nikoli za pričakovat.
Jaz sem sredi glavne obravnave ponudila skrbništvo očetu (torej brez spora), pa ga ni hotel. Le kako si to predstavljam? Da bi on sam skrbel za otroke, jaz bi pa samo stike imela? Dvomim, da je edini.
Se je pa repenčil z zahtevami na sodišču, ampak skrbništva ni hotel, ker je to obveza, in izkazalo se je tudi, da so njegove zahteve zanj prevelika obveza. On bi imel otroke “kad stigne”, ko ni nič drugega bolj zanimivega na sporedu.
Ne moreš po svojem primeru sodit. Jaz osebno poznam same primere, ko so tudi moški želeli skrbništvo, pa jih je bilo s strani CSD, Sodišča in odvetnikov rečeno, da je to možno samo in izključno v primeru, da je otrokova mati alkoholik, norkoman, nasilnež, pa še to, če je vse troje skupaj.
Tako je dejansko stanje na “terenu”, pa si priznajte ali pa ne. In niso predmet razprave tisti očetje, ki skrbništva sploh niso želeli.
Predmet razprave je, zakaj je tak majhen odstotek očetov, ki ima (skupno) skrbništvo. Ugotovitev je, da se večina očetov za skrbništvo sploh ne poteguje.
Tožbe, pritožbe in nasprotne tožbe se vlaga preden pride do sodnikov in CSD. Torej mnenja sodnikov in CSD na raziskavo nimajo veliko vpliva (št. vloženih zahtevkov) Ko pa prideš do odvetnika z idejo, da bi rad (skupno) skrbništvo in ti že vnaprej razloži, da to ne bo možno, pa se obrneš in greš h drugemu, a ne?
Če bi jaz vse verjela CSD bi bila že itak v norišnici. Je treba it (kamorkoli) vsaj malo pripravljen. In od njih zahtevat, da naredijo svoje delo. Brez pavšalnih mnenj in podprto z zakonodajo. Ker jaz sem večkrat nesla kakemu od zgoraj naštetih + policiji sprintane zakone, pravilnike,… Ker verjemi, da velikokrat delajo “po tekočem traku”, avtomatizirano, brez, da bi se poglobili v zadevo, še na internet ne znajo it pogledat zakona. Pravnica na CSD je podpisala več odločb, ki so bile skregane z zakonom. Le da jaz vse kar dobim preberem in preverim.
Čisto na splošno, ko v življenju naletiš na problem, se z njim spopadeš in rešuješ. Vsak povprečno inteligenten, ki zna uporabljat MON forum, zna uporabljat tudi google. Alij nimate jajc, da poveste kaj bi vi želeli? Greste h odvetniku, poveste, da bi želeli (skupno) skrbništvo, ko vam reče, d je to praktično nemogoče, pa obupate preden ste sploh poskusili?
Moja teorija je bolj, da:
– večina ima z bivšo solidne odnose in jim je najpomembneje, da za otroka skrbijo, pri kom bo otrok formalno živel jim je vseeno, ker se zavedajo, da je to bolj ali manj birokracija – vse ostalo je stvar dogovora med bivšima partnerjema in otrokom.
– nekateri skrbništva nočejo
– nekaj je takih, ki želijo skrbništvo, ker bi dejansko bilo pri mami za otroka bistveno slabše
– nekaj je takih, ki z zahtevami polnijo svoj ego, ker ne bi v dogovorih popustili niti za milimeter.
moje mnenje,
problem vseh problemov je, zakaj ni tako, da bi vsi podpirali najprej dodeljevanje otrok OBEMA staršema enako in šele , ko bi ugotovili, da to ni mogoče ( ob predložitvi raznih dokazov), bi se šele pogovarjali o tem, komu od staršev torej otroka zaupat.. Tudi ne vidim nobenega problema, če se že v štartu brez vseh razpravljanj otrok avtomatično ostane dodeljen obema staršema enako. Če se izkaže kasneje v praksi, da to ni vzdržno, se lahko začne postopek drugačne dodelitve.
Mene nobene številke ki jih navaja Jalur , ne ganejo, ker ne zajemajo vseh skupin očetov, zajemajo samo tiste skupine, ki si skrbništva niso želeli, ali pa so bili očetje v kakšni zdravstveni krizi , da jim skrbništvo ni pripadalo, ali pa so bili nasilneži, alkoholiki in še kaj.
Kje smo tisti očetje, ki so na sodišču jasno povedali, da želimo enako skrbništvo, proti katerim ni nobenih dokazov da niso vredni enakega skrbništva, pa skrbništva nismo dobili?
In jasno je, da gre spet za napako sodišč, ker niso v postopku imeli psiho izvedenca, ki bi opravil razgovor z obema staršema in na podlagi tega izdal končno oceno, komu je bolj primerno, da se otrok zaupa, če gre za primer, ko je jasno videt, da skupno skrbništvo ni mogoče.
Ne vidim razloga, da se nebi v primeru, ko ni dokaza proti očetu, da je slab …avtomatično dodelilo otroka obema staršema!
a mi zna kdo povedat, zakaj je tako, da nastrada tudi tisti oče, ki je dobr, super, odličn, skrben, …zakaj? zakaj vidjo sodišča u tem problem in se še vedn odločajo za NE očetu, ali pa mu dajo možnost da zagoni gore denarja in živcev da se še tam dokazuje, materi pa tega ni treba?
Se strinjam. Žal je tako, da je večinoma problem v užaljenosti mater, ki se potem preko otroka izživljajo nad nami. Moja je celo na csd rekla, da bo naredila vse proti meni, pa četudi s tem škodi otroku.
Seveda pa nikdar ne bo za skupno skrbništvo, saj na tak način dobijo legalno preživnino in popolno oblast nad otrokom.
premajhen delež očetov ima skrbništvo, ker je prevelika ovira za dosego tega, velik delež očetov se zanj zato sploh ne poteguje, pa so fajn očetje, mnogo boljši skrbniki od mam, ampak jim ne uspe, ker niso močnejši od sodišč in vseh zlaganih nasprotovanj mam. A se more dober oče še dodatno potegovat za skrbništvo? zakaj? zakaj ni avtomatizem, da se dobremu očetu tudi takoj prizna skrbništvo, enako kot materi? kaj je treba tu še dokazovat, če je prej oče bil super dober a zdaj pa ker se mat ne more sprijaznit z ločitvijo pa naenkrat NI? hallo, pol pa še sodišče tole potrjuje, pa CSD tud…beda.