Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Vpis očeta v rojstni list; test očetovstva.Potrebujem pomoč!!

Vpis očeta v rojstni list; test očetovstva.Potrebujem pomoč!!

Mene pa nekaj zanima…S tem moškim s katerim sem zanosila, se ne razumem, prav tako ne želim biti z njim v partnerski zvezi, saj ima prehude duševne motnje ( Diagn. sociopat in zelo izrazito agresivno vedenje) prav tako je tudi odvisnik in tega jaz preprosto ne zmorem in tudi otroku ne privoščim takega očeta.Ne me napačno razumeti, nič nimam proti ljudem, ki imajo duševne stiske in bolezni, tudi sama sem se veliko let zdravila za hudo obliko depresije in še kaj bi se našlo. Njegova bolezen je pa na žalost takšna zaradi katere večkrat nastradajo tudi drugi okrog njega.
Naj povem, da sem zanosila čisto po nesreči, sploh nisva bila par, ampak samo bežna znanca. In ja, jaz sem zanosila in se odločila, da otroka obdržim, saj sem drugače bila v zdr. kartoteki “označena” kot neplodna.To mi je bila edina možnost, da uresničim svoje sanje in postanem mama.

Zanima me kako je s tem vpisovanjem očeta v rojstni list otroka? Temu “prijatelju” sem povedala, da sem zanosila. Zdaj se mu meša, ker nočem živeti z njim in ker ga ne ljubim.Obseden je,grozi in izsiljuje.Ali lahko on kasneje zahteva test očetovstva in si na ta način izbori biti vpisan v rojstnem listu?
Večina vas bo mnenja, kako lahko to naredim, ampak, če bi poznali to osebo, bi me razumeli. Tu se ne gre zame, jaz bi že prenesla, da se včasih srečam z njim, ampak mu ne morem zaupati otroka. Je zelo agresivem, včasih še sam ne ve, zakaj ga kdaj kaj piči in eksplodira, ni pomembno ali sem to bila jaz, ali njegova mama, oče ali pa le mimoidoči…zelo sem zaskrbljena, resnično potrebujem pomoč 🙁

Oče ima pravico do vpisa v rojstni list. Dokaže in doseže ga z DNK testom ter tožbo za očetovstvo. Potem se sproži postopek skrbništva ter stikov in preživnine.
Kakšen starš/človek je, boš lahko dokazovala/povedala na sodišču in zakaj meniš, da je bolje, da ima (nadzorovane) stike kot predlagaš. Vsekakor so potrebne prijave na policijo ter zapisniki na CSD, ki bodo pričali celotno zgodbo. Ravno tako priče, da je odvisnik.
Dokler nimata določeno očetovstvo se smatra, da je otrok tvoj; oče neznan.
Svetujem ti, da imaš nič oz. minimalno kontaktov z njim. On pa bo že sprožil uradne postopke, če jih bo in ko jih bo.
Razumem te. Zelo. Vendar je sedaj pomembno le to, da zaščitiš svoj duševni mir ter otroka.

Srečno obema!

Na tvojem mestu bi zanikala vse, kar sem rekla o očetovstvu in bi trdila, da sem se zmotila, da on sploh ni oče. skratka zanikala bi vse, samo da rešim sebe in otroka pred nasilnežem. Mogoče on zdaj malo nori, ker ve, da te s tem lahko izsiljuje, ker ima občutek, da te ima v šapah, čez čas pa se bo pomiril. Samo čim dalj od njega in vedno kadar ga po nesreči srečaš, vse mirno zanikaj.

Seveda lahko zahteva test očetovstva, boš potem reševala, zdaj pa delaj na tem, da zadevo ohladiš in da mu pokažeš, da ne reagiraš na njegove izpade. Bolj boš mirna, bolj ti bo on dal mir. Samo ne reagiraj čustveno na njegove izjave, eksplodiranja. Ne daj mu hrane, da te ne povleče v čustveno zmešnjavo – v tem bi on neskončno užival, vajin otrok pa neskončno trpel.

nova
Uredništvo priporoča

A se zavedate posledic takih nagovarjanj, kakšne poledice vse lahko prinesejo v prihodnosti? Ne le, da bo otrok travmatiziran ob vprašanju svoje identitete, ker nesreča nikoli ne počiva, se lahko v odraslosti najde skupaj s sorojencem v partnerski zvezi ali drugim bližnjim sorodnikom.
Ne glede kakšen je oče, se biološko poreklo ne bi smelo skrivat, enostavno ni pošteno in humano do otroka, ne glede na materino prepričanje. Če se izkaže, da oče ni primeren niti za stike, bodo ti bodisi pod nadzorom ali pa jih ne bo, nima nobene pravice presojat in o tem odločat mati sama, kaj šele ne vpisat dejanskega očeta v rojstni list otroka, če zanj ve.
Otrok ni lastnina matere, ampak je sam svoj človek in lastna osebnost, ki nosi v sebi gene obeh staršev.

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................

Življenje z nasilnežem bi otroku pustilo težje posledice kot to, da očeta ne bo imel. Pri vprašanjih o očetu bi nekje v drugi polovici osnovne šole otroku povedala vse odkrito, kako sem se odločila in zakaj.

Če pa bi se izkazalo, da se je domnevni oče spremenil na boljše, bi se tudi odprla in navezala stike z njim glede očetovstva – če bi bil tudi on pripravljen na to.

Biti z nasilnežem v kakršnihkoli odnosih pa razdiralno vpliva na vso njegovo okolico, še zlasti so prizadeti otroci – tako da je v takem primeru boljše, da otrok očeta ne pozna.

Otrok res ni materina lastnina, je pa mati odgovorna za njegovo dobro in da ga brani in varuje pred nasiljem.

Otrok ima pravico do očeta, ne glede kakšen je. Upam, da se tudi oče zaveda, da ima pravico bit oče in da bo pravočasno vložil zahtevo na sodišče, če ga mati noče vppisat v rojstni list.
Če mu je avtorica sama povedala, tako ne bo dal miru, najbrž pa tudi ni neumen, da bo kar nasedel neki drugi zgodbi in se oddaljil. S tem , da ne žli vpisat očeta, bo samo poglobila nesoglasja med njima. Kar zadeva pa presoje primernosti, pa naj presojajo usposobljeni ljudje za to. Avtorica tudi zase pravi, da se je zdravila veliko let za hudo obliko depresije in vsi vemo, da se depresija nikoli zares ne pozdravi in zan bit, da bo ravno po porodu izbruhnila in bo potrebovala pomoč, morda v začetku sploh ne bo sposobna sama skrbet za otroka. Ali res ve za kako diagnozo partnerja, o tem ne bom špekuliral, naj se s tem ubada CSD in stroka, ne neke ocene forumašev,ki konkretnih ljudi ne poznamo.

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................

Nasilneži izgubijo vse človeške pravice, ker niso ljudje, ampak zveri.

Hja, lahko je pisati, da ima otrok pravico do očeta, vendar je še preveč očetov, ki se očetovstva ne zavedajo in ne skrbijo za svojega otroka. Taki očečtje otroke le ranijo in bi bilo verjetno boljše, da otrok ne bi vedel zanje.

Zastopam stališče, da človek, ki nima stikov z otrokom in za njega materialno in v vseh pogledih ne skrbi, izgubi status starša. Zakonsko je to deloma že določeno – če npr. oče ni materialno skrbel za otroka, tudi otroku ni treba skrbeti za ostarelega in onemoglega očeta brez dohodkov.

Nič od tega nisem razbral tukaj. Imamo namreč le enostransko pripoved matere, ki sama priznava, da je imela dolgoletne težave s hudo depresijo. Nikjer ni navedene ene same ugotovitve kake pristojne institucije o domnevnem očetu. Tako da res ne vem od kot taka sovražna nastrojenost.

In še enkrat, otok ima pravico in je del njegove koristi, da pozna svoj izvor in da ima zraven matere tudi očeta. O primernosti očeta naj razsoja stroka. Mislim pa, da odnos med materjo in očetom pogosto nima nobene povezave z odnosem posameznega starša do otrok. Tudi marsikdo ki je poimenovan kot nasilen partner, je lahko zelo dober in popolnoma nenasilen oče.

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................

Naj se vsem najprej zahvalim za odgovore, nekaj stvari mi je malo bolj jasnih, prej sem bila bolj v megli. In ja, strinjam se, da ima otrok pravico vedeti kdo je njegov oče, to uje bilo tudi razlog, da sem očetu povedala za nosečnost. Na začetku sem mislila, da bom tiho, ampak nisem zmogla tega, čeprav MOGOČE sploh ne bi nikoli izvedel saj ne živima v istem kraju in sma 70 km oddaljena en od drugega. To je res velika stvar, jaz pa nimam rada laži, takšne pa sploh ne bi prenesla. Otroku ne bi mogla narediti tega, da ko bo star kakšne 4 leta ali še prej, da bi me spraševal kje je njegov očka in zakaj ga nima. Na vse te stvari nisem pomislila, ko sem se ubadasla z zgornjo temo in vprašanji. Jaz sem živela v enostrarševski družini, očeta sem poznala, ampak v mojem primeru oče ni bil zaenterisiran za stike z mano. Ampak to je minilo.
V ponedeljek grem na CSD in nato še v sredo, obakrat na pogovor. Upam, da mi bodo pripravljeni pomagati,vsaj za drobtinico.
Od očeta(otrokovega) sem se oddaljila, ne odpisujem mu več in ne reagiram takoj na vsak sms ali klic. Ne vem če je to okej, samo bila sem že skoraj prisiljena postaviti tako mejo, saj je čisto preveč vstopal (na silo) v moje življenje(dobro,vem, da sva povezana,ampak bilo obupno). Ves čas sem nekak stremela h temu, da se boma lepo pogovarjala, razumljivo, kot dva človeka.Ampak ne gre, mogoče par prvih stvakov, ampak ko pa začne z izsiljevanjem in npr. grožnjo, da naj se pripravim, ker pride do mene(Ne ve točno kje sem doma,vsaj upam) in se boma drugač začela pogovarjat(tista “zvitost” je slišana v njegovem glasu), tega se vedno prestrašim, ker ni slišat, da se bo samo pogovarjal.Pri klicih in sms sem mogla postavit mejo, nujno.Bila sem že čisto na koncu z živci,ker nisem vdala kaj naj, kaj lahko pričakujem, kaj vse se lahko zgodi, kako se naj obranim,sebe in otroka…Po tem sem se zaupala mami in svojemu super psihiatru, ki sta me pomirila in me spomnila na par pomembnih dejstev….da bo vse v redu, nisem sama.
Je prav, da sem ser odmaknila od njega?Da mu ne odpisujem več, ne oglašam, če sem se že, sem poskušala čim hitreje končati?
Ali kdo ve ali ima mogoče izkušnjo, če duševne bolezni, te ki jih ima naprimer on, ker so res zaskrbljujoče, ne samo zanj ampak tudi za vse druge v njegovi družbi, če lahko vplivajo diagnoze in mnenje zdravnika, da so stiki pod nadzorom?

@modrival
upam, da pri meni depresija ne bo izbruhnila ne po porodu, ne kdaj kasneje.Strah me seveda je,ampak se zdaj, ko sem brez petih različnih zdravil(mogla sem ukinit zaradi nosečnosti),počutim fantastično,vsaj kar se tega tiče. prej pa z vsem tem medikamenti nisem sfurala, da bi se vsaj en teden vkup dobro, oz. zelo dobro počutila. Upam res, da je to za mano. Vsaj najhujše. Če pa ni, sem tokrat pripravljena na boj!

Naj se vsem najprej zahvalim za odgovore, nekaj stvari mi je malo bolj jasnih, prej sem bila bolj v megli. In ja, strinjam se, da ima otrok pravico vedeti kdo je njegov oče, to uje bilo tudi razlog, da sem očetu povedala za nosečnost. Na začetku sem mislila, da bom tiho, ampak nisem zmogla tega, čeprav MOGOČE sploh ne bi nikoli izvedel saj ne živima v istem kraju in sma 70 km oddaljena en od drugega. To je res velika stvar, jaz pa nimam rada laži, takšne pa sploh ne bi prenesla. Otroku ne bi mogla narediti tega, da ko bo star kakšne 4 leta ali še prej, da bi me spraševal kje je njegov očka in zakaj ga nima. Na vse te stvari nisem pomislila, ko sem se ubadasla z zgornjo temo in vprašanji. Jaz sem živela v enostrarševski družini, očeta sem poznala, ampak v mojem primeru oče ni bil zaenterisiran za stike z mano. Ampak to je minilo.
V ponedeljek grem na CSD in nato še v sredo, obakrat na pogovor. Upam, da mi bodo pripravljeni pomagati,vsaj za drobtinico.
Od očeta(otrokovega) sem se oddaljila, ne odpisujem mu več in ne reagiram takoj na vsak sms ali klic. Ne vem če je to okej, samo bila sem že skoraj prisiljena postaviti tako mejo, saj je čisto preveč vstopal (na silo) v moje življenje(dobro,vem, da sva povezana,ampak bilo obupno). Ves čas sem nekak stremela h temu, da se boma lepo pogovarjala, razumljivo, kot dva človeka.Ampak ne gre, mogoče par prvih stvakov, ampak ko pa začne z izsiljevanjem in npr. grožnjo, da naj se pripravim, ker pride do mene(Ne ve točno kje sem doma,vsaj upam) in se boma drugač začela pogovarjat(tista “zvitost” je slišana v njegovem glasu), tega se vedno prestrašim, ker ni slišat, da se bo samo pogovarjal.Pri klicih in sms sem mogla postavit mejo, nujno.Bila sem že čisto na koncu z živci,ker nisem vdala kaj naj, kaj lahko pričakujem, kaj vse se lahko zgodi, kako se naj obranim,sebe in otroka…Po tem sem se zaupala mami in svojemu super psihiatru, ki sta me pomirila in me spomnila na par pomembnih dejstev….da bo vse v redu, nisem sama.
Je prav, da sem ser odmaknila od njega?Da mu ne odpisujem več, ne oglašam, če sem se že, sem poskušala čim hitreje končati?
Ali kdo ve ali ima mogoče izkušnjo, če duševne bolezni, te ki jih ima naprimer on, ker so res zaskrbljujoče, ne samo zanj ampak tudi za vse druge v njegovi družbi, če lahko vplivajo diagnoze in mnenje zdravnika, da so stiki pod nadzorom?

@modrival
upam, da pri meni depresija ne bo izbruhnila ne po porodu, ne kdaj kasneje.Strah me seveda je,ampak se zdaj, ko sem brez petih različnih zdravil(mogla sem ukinit zaradi nosečnosti),počutim fantastično,vsaj kar se tega tiče. prej pa z vsem tem medikamenti nisem sfurala, da bi se vsaj en teden vkup dobro, oz. zelo dobro počutila. Upam res, da je to za mano. Vsaj najhujše. Če pa ni, sem tokrat pripravljena na boj!

ta otrok bo res srečen, ker bo vedel kakšnega očeta ima….

Mislim, da ti lahko fajn pomagajo na forumu Mejna in narcistična osebnostna motnja. Tam lahko prebereš veliko praktičnih izkušenj kako s takšnimi. No contact je edino pravilen in dober zate ter otroka. Redno hodi k psihiatru, jemlji terapijo, kot ti naroči in imej/najdi pomoč in podporo okolice.
Tvoj zadnji stavek, pa pove vse; ti si pripravljena.

Srečno.

Samo malo realnosti. Floskula “vse bo v redu” se vse preveč zlorablja. Žal ni tako. Stvari je potrebno naredit, da bodo v redu.

Čaka te prekleto hud boj. Otrok je velika odgovornost in glede na tvoje zdravje bo najbrž res naporno. Še najmanjši problem bo najbrž oče. Pripravljena moraš pa biti na vse.

Srečno!

Enigma,
na dobri poti si.
Poiskala si si pomoč, ki jo v tako zapleteni situaciji zagotovo potrebuješ. Postavila si meje v odnosu z otrokovim očetom, to je zelo pomembno in vem kako težko je to storiti. Samo bodi trdna in tako nadaljuj.

Glede tvoje nagnjenosti k depresiji pa mislim, da bo rojstvo otroka in skrb zanj odlično zdravilo – začutila boš svoje neslutene moči in vir veselja do življenja. Če boš pa rabila zdravila in pomoč pri depresiji, se pa tudi ne obotavljaj in uporabi vse, kar je na voljo. Da boš lahko zadovoljna mamica svojemu otročku.

Vse dobro!

Jaz sem ta,ki je očka temu otroku.Zdaj bi si želel še uradno to postati. Le tako lahko naredim kar je dobro in kar je prav. Sprejel sem odgovornost. Ja jaz sem ta pošast. No le pogumno z vprašanji. Da bo kasneje mnenje “objektivno”.

Ja res bo lahko srečen. Ta otrok je moj dragi prjatu. Ničesar ne veš.Kar pa veš pa je … Spoznaj me pa se potem opredeli. Spank me daddy. Hvala. S spoštovanjem samo moja malenkost K.

mick1 .res bom jaz še najmanjši problem. sem namreč del rešitve in ne del problema. stvar perspektive. Se pa strinjam da nasilneži nebi smeli vzgajati otrok in pika. No če sem nasilnež ker sem prevrnu omaro potem pač to priznam. Ampak nikoli in res nikoli pa nisem bil tak kot se mi očita. Vem pa iz kje prihaja ta vpliv na enigmo. In naj povem še to,da Nikoli nisem bežal od odgovornosti. Poskrbel sem za vse pa niso hoteli sprejeti v nobeni obliki. Žal.

Kdo si ti da sodiš in škodiš.Take kot si ti se sam bog usmili.Nimaš pojma kaj se dogaja zato raje zadrži komentarje za sebe.Do takih primerkov tvoje sorte sem lahko tudi to kar nisem pa se mi očita da sem.Zato vzemi besede nazaj.Rešujem prihodnost svoje potencialne družinice ti pa mi tukaj delaš slabo reklamo.Ničesar ne veš.Prav ničesar.Zlobna si in nevoščljiva.Sramote ti.

Za samostalna 55

Moja draga enigma.Sem naravnost grozen človek.Človek,kateri se je zaljubil vate.Zdaj pa sem se zaljubil še v svojega otroka.Vzela si mi vse,samo zato,ker sem prevrnil omaro.Zdaj že dobro veš ,zakaj sem to storil.Vem,da ni bilo prav.Vendar mislim,da si tega,kar zdaj delaš z mano,nisem zaslužil.Sprejel pa vseeno sem.No,tako zdaj počasi prideva do najine lumpike.Moji mali lumpi pa mene ne bo nobeden vzel.O to pa ne.Če moja ljubezen ni dovolj dobra za tebe,prav.Ali je moja ljubezen do nje dovolj dobra za njo,pa ne boš odločala, ne ti ,in ne kdo drug.Moji motivi za vpis v rojstni list,pa temeljijo na ljubezni in ne na sovraštvu.To bi že lahko vedela.Saj si me imela priložnost spoznati.Pokazal sem ti,še marsikaj drugega,kot samo to, kako se igram z omaro.
Noro te ljubim ženska in noro imam rad najinega otroka.
Lupčka za moji lumpi.
Samo moja malenkost K.

New Report

Close