Pozdravljeni,

danes sem brala vašo eno razpravo, ki ste jo imeli glede predodelitve in odvzema otroka. Poleg dveh primerov, ki sta zašla v javnost mislim, da bom jaz tretji primer.

Sin je star 7,5 let in že od rojstva živi pri meni. Je otrok s posebnimi potrebami in ima probleme na govorno čustvem področju. Oče je imel občasne stike zadnje dve leti pred tem pa skoraj ne. Sin je shodil pri 18 mesecih spregovoril prvo besedo mama pa šele pri 3 letih. Vse kar je bilo možno od vseh specialistov in zdravnikov logopedov pregledov, ki sva jih morala opravit, sem skrbela sama. Zdravstveno sem dala celo v Ameriko njegove lase urin in blato, da sva dobila potrebno pomoč. V glavnem skrbela za njega, ga učila govorit, pridobila odločbo za dodelitev specialnega pedagoga že pri treh letih. V glavnem vse kar se je dalo sem poskrbela. Oče v vseh teh birokratskih zadevah ni sodeloval, ni hodil na preglede, fizioterapije ….. Za njega je bil debil, s katerim ne ve kaj naj počne, ker se sin pač ni nikoli igral.
Zdaj pa je sin v prvem razredu, sicer govori ampak ne zna povedat kako in kaj, deluje ozko , nima koncentracije in imava odločbo za 4 ure ne teden specialnega. Poleg tega še dieto na laktozno intoleranco.
Oče se je zdaj odločil, da bi pa on glede na to da je sin kolikor toliko v redu, zdaj bi pa pa imel veliko več kot je prej imel časa za njega. Za novo leto je bilo zmenjeno da bo pri njemu 3 dni vendar sem ga nazaj dobila šele po po 5 dneh. Sin je jokal dve uri ko je prišel domov in me prosil da naj ga več ne pošiljam tja ker mu tam ni všeč in da je mislil da me nikoli več ne bo videl.
Ne znam vam povedat kako se mi je srce trgalo od tega joka in od prošenj, da naj ga ne dam več tja. Res sem napisala grožnje po telefonu klicarila kot nora, vendar mi sina ni hotel dati na telefon. Sin od novega leta odklanja stike na polno. Govori mi da naj povem očetu da noče več tja da hoče biti pri meni, da bo šel tje unim tetam in stricem in da jim bo povedal, da noče tja. Joka na polno kakor mu rečem da je spet tisti petek ko bi moral iti tja. Očetu sem napisala, da sin enostavno noče k njemu , enostavno noče in se upira. In ON??!!
Namesto da bi razumel in da bi se lahko pogovorila on mene da na sodišče za odvzem skrbništva da otrok trpi pri meni, da ga manipuliram, psihični in fizično napadam …. Poleg vsega pa me sin zdaj pri 7,5 let kazensko ovadi preko njega, da sem ga odvzela očetu??!!
IN KDO JE ZDEJ TUKAJ NEUMEN??!! . Ko sva bila na CSD je bilo ,itak prilagojeno vse očetu, da sem jaz napadalna proti očetu in da naj grem na terapijo??!! haloooo…
Sin je povedal pred socialno delavko , da k očetu noče. ON JE POVEDAL!!!

In zdaj bijemo na sodišču vojno… OČitno na podlagi tega kar se je zgodilo dvema dekletoma, so zdaj vsi očetje popolni, me matere pa smo… KAJ??? Deklici se mi smlita, kar sta morali preživeti in res nočem, da bi moj sin dal to čez.
IN KAJ NAJ ZDAJ NAREDIM??!! Pomagajte mi z nasveti.. Ali naj se borim do konca za sina, da mu ni treba biti tam kjer mu ni všeč? Kaj če sodišče odloči da sin mora iti tja? Ali naj zaradi sina vse pustim in počakam da zraste in se sam upre očetu?? Res sem v obupu. Nočem, da bi sin moral preko vseh teh izvršiteljev in CSD, čeprav sem morala že dati 2000 € za sodnega izvedenca . Sina bodo izprašali še klinični psiholog in sodni izvedenec. Dala sem pobudo na projekt ZAGOVORNIK GLAS OTROKA preko Varuha človekovih pravic. Ampak res ne bi rada sina dala čez vse to, ker je že zdaj v stiski in se zapira vase in samo čaka kdaj je petek.

Opravičujem se da sem napisala toliko vendar sem vsaj malo te žalosti dala iz sebe in vas prosim za vaša mnenja

Lep dan vam želim

Najprej en velik objem, vem kako te je strah in vem, kako zelo te skrbi. Razumem tvojo bolečino. Vse bo dobro! Zagotovo.

Bodi maksimalno mirna. Kolikor najbolj zmoreš in si lahko.
Deluj mirno.
Zberi vse dokaze o otrokovem zdravstvenem stanju, vsa mnenja, izvide specialistov. Vse terapije, ki jo prejema. Kdaj, kaj, pri kom. Predlagaj priče: na šoli, pediatre,…Ravno tako dokaze, da oče ni hodil na stik toliko let in kaj si ti naredila, da bi oz., da nisi onemogočala. Točno koliko stikov je bilo/na koliko časa/koliko so trajali,.. Koliko se je oče udejstvoval v zdravljenju. Strokovnjaki in vse priče bodo lahko povedale, koliko so njega videle z otrokom sodelovati. Pričaj, če je kdaj otroku tudi dejal debil. Koliko oče pozna njegovo terapijo, dieto, urnik v dnevu, otrokovo učiteljico,… Tudi to, da je kršil vajin dogovor stika za tri dni, mu ne govori v prid. Povej kako je potem otrok odreagiral. Tudi oče bo moral VSE dokazati, kar ni tako lahko kot rekla-kazala, bodi brez skrbi!! Vse, kar je delal-ni delal povej. Poudari, da deluješ v korist otroka in v skrbi zanj! Preberi si zakone na tem področju. Dobi si dobrega odvetnika. Jaz bi se sigurno borila do konca.
Iz tega, kar si napisala se mi zdi, da za predodelitev oče nima ravno veliko možnosti. Lahko pa poskusi. Če otrok ne bi bil s posebnimi potrebami in, če bi ga on redno obiskoval ter poznal še ne rečem. Dokazati mora tudi preprečevanje stikov. Tako, da bodi mirna. Oče mora vložiti tožbo za predodelitev in DOKAZATI, kar trdi. Mislim, da si že ugotovila iz vsega kako in kaj. Brez groženj, žalitev do očeta. Tako malega otroka zagotovo ne bodo klicali za pričanje. Tukaj nastopi zagovornik otroka ter sodni izvedenci ter ti, kot mati in še kakšne druge priče. Vendar verjetno niti potrebno ne bo. Ker ti tako odlično skrbiš za otroka! Vse si napiši in mirno sodnici povej kako in kaj. Dejstva, dokaze. Stvari niso tako enostavne, kot si predstavlja oče in kot se bojiš ti.
Ti boš pod stresom, poskusi se pogovoriti o tem z odraslimi, da daš ven; na otroka pa to poskušaj čim manj prenesti.

Ampak najprej mora narediti potezo otrokov oče.

Če imaš še kakšno vprašanje, pa smo tu. 🙂

Glavo gor, mama! Čudovito in zahtevno delo opravljaš in sodnica bo to videla. Lahko si mirna.

Pozdravljeni,

za začetek, ne bodi tako črnogledi, ker v primeru, ki so prišli v javnost je bilo marsikaj, kar je javnosti skrito. Prvo kar morate narediti je to, da poskrbite zase, ker če ste vi brez moči in polni različnih čutenj boste naredili več škode kot koristi. On nasvet za terapijo, ne vzeti kot napad, ali kot to, da ste vi nori in oče čisto OK, ampak kot pomoč, da se vi sestavite in vi pripravite na bitko. Ker če greste v bitko polni zamer, ki jih imate opravičeno, boste tako na CSD, kot pri izvedenci in sodišču izrekli besede, ki vam bodo škodovale in na koncu bo potem to bitka med vama in ne glede na to, kaj bo otrok rekel, kar boste vi dokazali ne bo imelo pomena, ker bosta v ospredju vidva, ter se bo ocenjevalo, kdo od vaju je v tej otročji bitki bolj odrasel, ker so pa moški bolj razumski in ne vpletajo toliko čustev, je rezultat potem jasen. Torej najprej ste vi tisti, ki morate paziti, kaj in kje kaj rečete, zato je fino imeti terapevtka, ker njemu pač poveš vse, daš ven in ta čustven paket ne nosiš s sabo.

Drugo, naredite pregled vsega, kar se je do sedaj dogajalo. Kolikor se da z datumi in kopijam vseh mogočih izvidov, potrdil itd. Od tega trenutka dalje pa vodite dnevnik dogodkov, kaj se je zgodila, kdaj se je zgodilo itd.

Gospoda ne kličete, mu ne pišete, razen če gre za kaj, kar je v zvezi z otrokom in še to informacije, ne napadi. Konkretno, ste dobili nek izvid in mu samo napišete, kaj je na izvidu. Če je na stiku, pa se ne drži diete, mu ne pišete nič, ker ste mu že po vsej verjetnosti dali seznam živežev, ki jih sme in ga obvestili o stanju. Torej njegovo napako napišete v svoj dnevnik in ko bo čas, boste to izpostavili ustreznemu organu.

To, kar pišete, da ste naredili za otroka, je pohvale vredno in le kapo dol, ampak če boste to povedali ljudem, ki vas bodo strokovno obravnavali in na koncu odločali o usodi vašega otroka, bodo vzeli to kot lastno poveličevanje, ker je itak dolžnost matere, da vse to naredi. Na koncu boste le vi prizadeti. Zgodbo povejte iz očeh otroka. Torej otrok je imel te in te težave itd. Potem vas bodo spraševali, kaj ste naredili za to in je vaš odgovor, peljala sem ga tja in tja. Na ta način potem izpadete mati, ki bo za svojega otroka naredila vse, drugače pa le ranjena ženska, ki ni prebolela bivšega.

Kot zadnje, nujno pojdite, če že niste, k dobremu odvetniku. Ne bo vam žal, če boste, ker ne vem iz kod ste, prišli na izlet v Celje in šli do odvetnice Maček.

Če imate še kakšno vprašanje mi lahko pišete tudi zasebno.

In ne obupat, ker na pravi način, ne bo vaša zgodba še ena, ko so ji odvzeli otroka, ampak bo še ena zgodba, ki se je odvila v korist otroka.

Vse dobro.

Hvala AlenkaG za spodbudne besede.

Čisto sem na tleh to drži. NIsem vzela vse za napad ampak sem vzela to kot egoistično dejanje nekoga, ki bi rad dokazal da je ON nekaj, moje pa je itak samo dolžnost da skrbim za njega.

ja imam odvetnika, poskušamo vse kar se da naredit, ampak že v defoltu je sodnica bila proti meni nastrojena, češ da je polno takih mam, ki govorijo, da dajejo otroke na stik po drugi strani pa samo zaj…. moške v glavo.

Vem, da nisem taka, vem da nisem tega delala, vem da sem ga pustila na miru in da sem mu rekla celo da je v redu da si je našel nekoga v življenju. Nisem bila hudobna in pasja, ampak , da ti pol na sodišču reče sodnica da velja za mene pregovor bolje vrabec v roki kot golob na strehi pa presega vse meje.

Kaj pa dobrota je sirota??!!. Nismo vse ženske pokvarjene in tečnobe. Vem samo, da si mi tamali smili, ker bo moral dat toliko čez pa ljudi, ki jih ne pozna in spraševanj, katere po moje še pol ne bo razumel.

Sem na tleh in upam, da mi ne bo padla tista mamina odločnost, da vse naredi za otroka, ne glede na nič. Se bom borila do konca ampak…. Tudi jaz sem samo človek in mama, ki vse to kar se dogaja njenemu otroku tudi toliko bolj občuti.

Hvala za vse vaše nasvete in tolažbo… res hvala..

Hvala FIghter1 za spodbudne besede!

Vendar moram povedat, da sem to že vse naredila, mnenja ljudi ki me obkrožajo , izvid in mnenje razvojne ambulante, njegove specialne pedagoginje , vse njegove izvide sem poslala na dodišče, ko smo imeli razpravo. Sodnico ne zanima nič drugega ampak samo to kolikokrat je bil na stikih za 7 let nazaj v mesece natančno in kako so ti stiki izgledali. Vse ostalo je nepomembno. Sin in njegova volja je nepomembna prav tako pa moja beseda v zvezi z sinom. Prav nastrojena je bila proti meni na polno.

Imam notri dve tožbi od njega in sicer za odvzem skrbništva , predodelitev otroka,začasne odredbe in kazenski pregon od sina in njega. Jaz sploh ne vem a res na sodiščih nobeden ne vidi , da imajo dela z osebo, ki samo nekaj dela da dosega svoje in dokazujekoliko je on pomemben. Da bo dokazal da v Sloveniji lahko tudi oče dobi otroka ne glede na nič.??!!

V petek spet razprava in zasliševanje potem določitev sodnega izvedenca in kliničnega psihologa za sina. Za mene mi ni mar jaz bom že. Sin pa e mi prav smili, ker bo moral čez vse to z nepoznanimi ljudmi. Kakšne posledice bodo to pri njemu?? Že zdaj ima nočne more in ne more spat.

Ni me strah ampak imam občutek, da se bojujem z vetri na mlin in potem ti vnema za boj malo pade, ko vidiš , da vse kar počneš ni vredno nič in da je pomemben samo stik, ki pa za mojega otroka ni sploh v redu in mu povzroča psihično stisko. ODrasli se umikamo od ljudi in prostorov, kjer se ne počutimo v redu in nikoli nismo nikjer pod prisilo. Kaj pol zdaj pomeni da otrok je stvar, ki jo postaviš nekam in tam mora bit ne glede na nič. TO JE ZAME PRISILA. Otroka prisiljujem, da je nekje kjer mu ni dobro. Moja naloga mame, kos em ga rodila in dokler ne umrem, je da se borim za njega in ga poskušam branit pred ljudmi in stvarmi, ki mu škodujejo. MOja naloga.
In ko tole doživljam imam občutek, da ne izpolnjujem naloge in da sem pustila sina na cedilu če more iti nekam kjer je pod prisilo. TO PA BOLI!!! Zelo boli.

Ko ga pogledam v oči in vidim tisto tiho prošnjo( saj me boš branila a ne, saj bom tukaj a ne,daj pomagaj mi prosim) in vem da mu ne morem, mi srce poka. Bolečino pa pozna samo vsaka mam, ki je dala kaj podobnega čez.

Hvala za spodbudne besede od obeh. Upam, da v petek zmaga razum sodnice in ne protokol.

Lep dan

Kak razlog je navedel za odvzem skrbništva in predodelitev? Zaradi česa so kazenske ovadbe?

Najpomembnejše je, da si mirna. Maksimalno. Verjemi, da bo vse dobro. Četudi bi slučajno, po kakšni pomoti sodnica slabo razsodila, imaš še vedno Višje sodišče. Vse bo dobro!
Seveda mora upoštevati kakšna mati si ti in kakšno stanje ima otrok. Naj ti njeno trenutno obnašanje ne odvzame poguma! Ona mora delovati nevtralno in ne pristransko. To je njeno delo. Vzeti mora vse v obzir, brez skrbi bodi! Na vse mora gledati!
Tudi glede na potek in pogostost stikov, bo dobila informacije. Če oče ne sodeluje pri zdravljenju otroka, kako bi potencialno sploh lahko dobil skrbništvo?? Ma ne skrbi.
Kazenski pregon tudi ni kaj takšnega. Najpogosteje se ustavi že pri policistih, nato lahko ustavijo tožilci. Preiskava sicer lahko da je, vendar ob pomanjkanju resničnih dokazov enostavno pade. Je pa lahko subsidiaren (nadomestni tožilec), tvoj bivši. Ampak sodniki tudi niso po juhi priplavali, zagotovo. Samo čez boš pač, žal, morala to dati. Že to mu ne govori v prid. Sodniki to vse vidijo.
Najpomembnejši so sodni izvedenci. Njim predstavi vso situacijo, ki jo bivši dela in kako to vpliva na otroka. Povej dejstva, resnico in poudarjaj, da misliš ter deluješ v dobro otroka. Ne izpadi preveč posesivna, prestrašena, zaščitniška in nadzorniška mama. Povej, da si za stike, če… Povej koliko sedaj, kot oče, v vsem sodeluje.
Ne smeš dovoliti, da te bivši spravi iz tira in prizadene. Njemu je to igra in ti jo moraš odigrati močna in pogumna. Za svojega otroka. Bo trajalo. Bo naporno. Bo grozno. Bo moreče. Ampak zmogla boš. Za svojega otroka. Poudarjam: pazi najbolj nanj. Ne prenašaj svojega strahu, bolečine, jeze in ničesar negativnega nanj. Takšni otroci še toliko bolj čutijo. Dobi si pomoč in se pogovori z odraslim. Pazi nase. Boš zmogla. Ti zagotavljam. Ker je to edino, kar ti preostane!
Otroci so bolj močni in pogumni ter več prenesejo, kot si mi mislimo. Rabijo ob sebi pa stabilnega starša, ki jim kaže pot. In, seveda, boš pazila. Mirno vplivaj nanj. Z mirom v sebi. To prenesi na njega. Zavedanje, da bo vse v redu. Da si ti odrasla in odgovorna in, da boš poskrbela zanj. Da boš naredila vse.
Otrok pa ni samo moj, ampak je od bivšega tudi. Ima pravice do stikov, ki pa morajo biti otroku v korist, v zadovoljstvo in veselje. Ni samo moje prav in edino. Oče gleda drugače, vzgaja drugače. Tudi on misli, da ima prav. Samo toliko, v premislek.
Na podlagi česa je vložil za predodelitev? Zakaj?
Oče hodi na stike, se na nek način trudi za povezavo z njegovim otrokom. Skrbništva pa verjetno res ne bo dobil. Pomisli pa tudi na to, da če se ti slučajno kaj zgodi (Bog ne daj), bo on njegov skrbnik in se morata poznati, da bo otroku lažje. Vem, da ti je hudo, samo natrosila sem ti par misli in malo drug pogled.

Dobro opravi, v petek in verjemi v to, da se bo vse dobro izteklo! Javi se potem.

Pozdravljeni,

oglašam se vam po naporni razpravi na sodišču. Kot sem napovedala. totalno sodnica nastrojena proti meni, njemu postavila par vprašanj, določili so sodnega izvedenca in psihologa za sina. Sodnica je klicala sama na CSD in se zmenila za stike pod nadzorom 2 krat na teden po eno uro.

Ker gre sin na tabor smo se opravičili in poslali od kdaj do kdaj ga ne bo in njegova odvetnica je na polno odgovorila spet v smeri da bo dala kazensko ovadbo da sina namerno ne pošiljam na stike in da se jaz sama ne smem odločati kam bo sin šel in kam ne. Obtožila me je da se moram odločati skupaj z njim in ne sama. Sin ima tudi izpit iz karateja ki ga po vsej verjetnosti ne bo mogel opravljati ker je takrat stik in ne smem preprečevati stikov.

JAZ RESNIČNO VEČ NE VEM ALI SEM JAZ NEUMNA ALI PA JE TUKAJ TOTALNA INKVIZICIJA PROSTI MAMAM!!??
Kaj potem sploh jaz kot mama z popolnim skrbništvom imam PRAVICO??? ali pomeni da imam jaz samo obveznosti in dolžnosti pravic pa nobenih. Ali ima starš, ki nima skrbništva res večje pravice, da si lahko dovoli kar hoče in kadar hoče??!! Jaz dejansko res ne razumem več ničesar.

GROBO POSEGANJE V OTROK RAZVOJ??!! Težke obtožbe mami, ki je vseskozi z sinom in ga spodbuja da je kolikor toliko samostojen in da razume ta svet. 113. člen ne vem katerega zakona, ker se ni izjasnila je podlaga za ponovno kazensko ovadbo. Kdaj se vse to konča??!!

Prosim vas da mi nekdo pravno formalno razloži kaj je institut roditeljske pravice in njena vsebina. Ker mi res ni več jasno kako in na kakšen način jaz njemu kršim roditeljske pravice.

Da odgovorim še na vprašanje, ki ga je zastavila JALUR. Kazenske ovadbe in odvzem sina temeljijo na nevedbah njega da sem sina indokrinirala, da ga pretepam, psihično izsiljujem in ga odtegujem njemu kot očetu in da on in sin s tem da se ne vidita utrpujeta psihično travmo in s tem posledice.
Na sodišču pa se je itak že izkazalo po dveh obravnavah, da je vse to laž in da je prirejo in napačno navedeno., kar je navedel on in ostali v njegovi družini.
sedaj imamo stike pod nadzorom to sem dosegla kako bo naprej pa ne vem. V sredini julija pa imamo ponovno razpravo kako in kaj in upam, da bo do takrat že postavljen Zagovornik otroka preko Varuha človekovih pravic, da končno enkrat pridemo temu do konca in da se izkaže kdo in kja je imel prav. Meni je samo važen, da se ima sin dobro in to je vse.
Na CSD pa sem danes na polno nastopila in ji tudi povedala da je pristranska do mene in zahtevala da se zamenja z nekom drugim pa mi je dejala da se lahko pritožim na Ministrstvo!! HALOOO pa kdo mislijo da so. Nobene pomoči ne dobiš in potem ti pride s tako izjavo.
Zahtevala sem da je še nekdo drug iz CSD prisoten ker se pač z njo ne morem pogovarjat ker mi tudi do besede ni pustila. Poleg tega jo sploh ni zanimal sin in kako bo potekal stik ampak da moram nekaj podpisat da se strinjam. Seveda se ne pustim več. Dovolj imam da bo vsak, ki bo prišel v stik z mojim otrok s tem da ga ne pozna niti njegove nevrološke motnje, odločal nekaj za njega in ga silil in delal samo zato da bo zadovoljeno proceduri!!. Ne dovolim več!! Zadosti je.

Držite pesti da bo sinu danes dobro in da ne bom spet rabla ga mirit celo popoldne.

vsem skupaj želim lep sončen dan

Če so stiki sodno določeni, se jih moraš držat, sicer boš kazensko odgovorna.

Dolžna si tudi za vsako stvar, ki ni dnevnega pomena, vprašati in se poenotiti z očetom. Torej, če se oče ne strinja s tem, da gre otrok na tabor, potem ga ne smeš poslat. Če pa hočeš greš pa lahko na sodišče.

Tako to je in narobe si predstavljaš, da lahko počneš karkoli želiš z otrokom brez soglasja z očetom.

Mick: če je tabor v sklopu šole bo otrok šel na tabor, a ne. kaj pa misliš, da ste očetje oziroma zavezanci za plačevanje preživnine? bogovi, ki odločate ali bo otrok šel na šolsko zadevo? potem določite, da otrok ne sme v šolo. ajde, je kje tak junak, ki se je tega že domislil?

Mick: se ne strinjam, pa bom tudi napisala zakaj. Vse kar se tiče šolskih dejavnosti mislim da je v sklopu zaupanja v vzgojo in varstvo otroka. Če starša sploh ne komunicirata potem je to nemogoče se karkoli pogovarjat. Poleg tega pa, če on reče da ne bo šel, potem je spet dat treba na sodišče, da sodišče odloči odloči ali je to dobro ali ne za otroka.

Stiki pa takole, jaz mislim , če so v korist otroka in če se tam otrok dobro počuti potem je treba vsekakor vztrajat, da se stiki izvršujejo v nasprotnem primeru, pa jih je treba omejit in raziskat kaj je narobe pri otroku. Ne mislim, pa sedaj v primerih, ko nekatre mame nagajajo očetom, da ne dajo otroka .
Stiki na silo samo zaradi sodne odločbe so zame nasilje nad otrokom!!

lep pozdrav

Da je oče prišel do tega , da ga resno jemljejo v zvezi s sumom indoktrinacije otroka, je za njim zagotovo vse prej kot lahka pot. Prav tako ne verjamem v to, da bi otrok imel vedno ravno takrat obveznosti, ko ima obisk pri izvedencu ali stik s staršem. Po mojem so top prirejeni popolnoma izgovori, ki jih velikokrat slišimo in niso prav nič izvirni. Sodni izvedenec bo zagotovo ugotovil ali je otrok dejansko indoktriniran, to znajo prepoznat tudi psihologi na centru, zapišejo mnenje in se običajno naprej nič ne zgodi. V tem primeru pa glede na to, da je zadeva tako daleč, bo sodišče zagotovo sledilo izvedeniškemu mnenju in lahko dejansko pride do predodelitve otroka.

Za otroka ni nobenega upravičenega strahu, da mu bo izvedenec z razgovorom naredil škodo, ampak v primeru ugotovitve indoktrinacije pri otroku se je za vprašat, kakšna škoda je bila otroku povzročena v teh letih.

Samo ena pripomba – Zakaj sin ne more na izpit iz karateja skupaj z ocetom?

Pa tudi me zanima, kako v reali potekajo “stiki pod nadzorom”?

Včasih je težko dojet, kaj vse se dogaja.

Glede tabora, če je v okviru šole, se ne razburjaj. To ti sodnica ne more šteti v slabo. Izpit za karate bo imel kdaj drugič (kasneje/prej v dnevu?), to ni kaj hudega. Na stike preko CSD ga moraš voditi, ker če ne boš odgovorna in še v dobri luči te ne bodo videli.
Tudi razburjanja in prevelike debate na CSD ti ne svetujem, ker si bodo utrdili prepričanje, da ti očetu zares preprečuješ stike ter, da si še konfliktna, po vrhu. Ne želim ti kaj slabega, vendar na takšen način ne bo šlo.
Tako, da tudi pri psihologu bodi pozorna.
Kar njegova odvetnica odgovarja, naj te ne vrže iz tira. Ona ni sodnica. Ne odloča.
In, res, mame/skrbniki imamo bolj odgovornosti, kot kakšne pravice. Drug starš ne rabi skrbeti/hoditi na stike z otrokom, ima pa pravico delati kontra in prijavljati na uradne institucije ”zanemarjanje”, ”PAS sindrom”, ”ogrožanje”,…. Ampak morajo to dokazati, kar pa ni tako lahko, kot si mislijo. Rekla-kazala.

Razumem te, da te skrbi za otroka, da ga ti najbolj poznaš, da mu želiš samo dobro. Je pa pomembno na kakšen način boš to izpeljala, ker od tega bo odvisen rezultat. Otrok pa čuti in reagira tudi preko tebe. Ne pozabi tega. In ima pravico do očeta. Pravico do sikov z njim.
Pogovori se s kakšnim psihologom o situaciji.

Glede na napisano je ta bogi otrok popolnoma indoktriniran, kar je posledica čisto nagonske reakcije mame na dejstvo, da želi tudi oče imeti tega otroka.

Mislim da je najbolje tocno upoštevati dolocene stike in otrok vse obveznosti ki jih ima v casu stika opravi z ocetom. Res je nasa vloga nehvalezna, toda slej ko prej otroci grejo. Verjamem kako tezko je sploh ce si dala skozi vse kar si toda morda pa bo oce sedaj ok, ti pa lahko malo zadihas. Bo ze zmogel … ce sin nikakor noce k ocetu pa naj ga pride iskat sam k tebi in naj ga preprica.

Pozdravljeni,

malo se spet oglašam, da povem kako stvari potekajo v našem sodstvu in primeru mojega sina.

Stiki pod nadzorom so dvakrat tedensko po 1 uro. Sina pripeljem, pred tem cel dopoldan porabim, da ga prepričam da tja MORA it in da mu nič drugega ne preostane. Parkrat se je zgodilo da ni hotel notri, sva se spet pogovorila in sem mu zagotovila, da bom sedela pod oknom in da lahko pogleda čez okno če me bo pogrešal. in ko je konec se obrne in pride k meni brez pozdrava in kakšnegakoli pregovarjanja da bi tam ostal ali da mu je žal da je konec. V bistu komaj čaka da mine 60 minut- sin veliko razume v številkah in mu je potrebno vse do potankosti razložiti) in potem je ves srečen, da gremo domov in da je tega konec. PRISILA OTROKA, da je nekje kjer mu ni dobro in se prilagodi samo zato ker se mora??!!. A to je v redu??!! Saj ni žival, da čaka gospodarja tako kot mu on ukaže. Zakonodaja je kakšna je ampak ni v korist otroka, da ga moramo silit, da je nekje proti svoji volji.

Ko sem mu napisala preko sms , da naj pride pred šolo da mu bo sin povedal da neoče k njemu ga ni bilo. Odgovor je bil itak si ga ti prepričala v to!!.

Kar se pa tiče indokrinacije pa mislim, da je to pri otroku s posebnimi potrebani (nevrološka motja desne hemisfere možganov ) NEMOGOČa.
Sin ne zna lagat, zmeraj se prilagodi , ne zna izražat svojih misli, ne zna povedat kaj čuti, vsako besedo v slovarju slovenskega knjižnega jezika mu je potrebno razložiti kaj pomeni in potem si on to zapomni in jih uporablja samo za tisti namen , kateri mu je bil razložen. S takim otrokom zjutraj začneš komunicirat in zvečer ko zaspi nehaš.

Če bi si oče želel tega otroka, bi bil ob njemu vsakokrat ko je on potreboval pomoč. Od zdravniških pregledov, fizioterapij,sestavljanju IP programov. Ne pa da je bil za njega TRUPLO,IMBECIL,KRETEN s katerim nima kaj početi ker niti ne govori niti se ni znal igrati??!! Besede, ki so napisane, da je potrebno in nujno da otrok pozna očeta in da ima stike z očetom, takim ki otroka zmerja in mu ne stoji ob strani, so besede človeka, ki se mu ni bilo treba ukvarjati z otrokom dan in noč, ni meril srčnega utripa in kisika v krvi, ko je zbolel, skratka človeka , ki ima normalnega otroka in NIMA POJMA kaj pomeni imeti otroka z nevrološko motjo možganov!!!!

Sin je opravil izpit iz kareteja z oceno 4-5. Oče ni niti izrazil želje, da bi prišel na izpit pred tem je izpustil en stik pod nadzorom, ker je IMEL IZPIT ZA ČOLN. Jaz pa nisem dolžna ga prositi, da naj pride, če sin ni izrazil želje po temu.
Danes imava pregled na pediatrični obe sodne izvedenke psihiatrinjo in psihologinjo, prešnji teden pa sem imela jaz in oče otroka pregled( vprašalniki in pogovor.)
Veliko vem je odvisno od teh dveh gospa, vendar pa dvomim, da se bo vse izpeljalo v korist sina. Oče se je naprej strinjal na sodišču da se sinu določi zagovornik glas otroka potem pa se je premislil. Seveda se je , ker bi sin povedal in izrazil željo in kakšne strahove in probleme ima z njim, kar pa ne bi bilo v njegovo korist. Tako, da je podal da se ne strinja in smo preko odvetnika in sodišča dali na CSD prošnjo, da oni odločijo če je potrebno ali ne. MIslim, kar je dobro za sina noče kar pa je za sina prisila in psihiranje tisto je pa v redu??!!

Bog mi pomagaj kje živim… Kazenski pregon smem tudi dala čez. In moram priznat, da se je polist prav malo nasmejal in rekel da itak ni nobene pravne podlage , da bi lahko bila obsojena preko Okrožnega državnega tožilca, ker bo zadeva sigurno padla. Tudi njegova kartoteka na policiji govori o temu, da je nasilna oseba.

Upam, da bodo dane obe specialistki spregledali in podali oceno, da se stiki omejijo in zmanjšajo s tem, da so stiki v Ljubljani in ne 150 km stran.

Hvala za vaša mnenja pozitivna ali pa negativna …

se slišimi

Ne zna izražat svojih misli in povedat kaj čuti, znal bi pa povedat, da ne želi k očetu, preprosto ne gre skupaj. Oziroma gre, otrok bi povedal tisti stavek, ki je velikokrat ponovljen, da je naučen kot pesmica.

Prepričan sem, da če bi mu lepo predstavljala očeta, ter res lepo govorilao očetu, bi se ne samo tebe, ampak tudi očeta ob stikih dosti bolj oklepal, kot kak drug otrok, ravno na račun tega, ker je otrok s prilagojenimi potrebami.

Iz tvoje pripovedi je razbrat, da gojiš sovraštvo in maščevanje do bivšega in to izražaš skozi očitke in obsojanje. Ne ločiš vajinega odnosa od odnosa očeta z otrokom. Tudi če je bil partner do tebe nasilen in do otroka ni, nimaš nobene pravice svojega odnos do partnerja in lastnih zamer vcepljat sinu v glavo, če je otrok s prilagojenimi potrebami, s katerim se da še lažje manipulirat, je pa to sploh nizkotno.

Na CSD je brezvezehodit, ker jih je veliko naklonjenih očetu. Raje ne bom govorila, kake napade sem doživela od neke socialne delavke. Samo sodišče in tam urejat. Otroka se ne da zmanipulirat. Otrok bo otroški psihologinji povedal po pravici, tako kot čuti. Mati mu ne more nekega scenarija vbit v glavo. Tako, da upam, da se bo otroka slišalo, saj je pri teh letih zelo sposoben govoriti o svojih občutjih. Srečno!