Pozdravljeni
Pišem prvič, čeprav vas redno berem. Sem pa sedaj jaz tista, ki potrebuje vašo pomoč, nasvet…
Skratka, z možem sva se ločila pred 5 leti in jaz sem sem se skupaj z sinom, ki ima skoraj 10 let, preselila čez mejo na Hrvaško z novim partnerjem, ki se zelo dobro razumeta (hiša je zelo blizu slo meje, tako da sin obiskuja slo šolo). Stanujemo v ulici, kjer je načeloma dosti vrstnikov a kar na enkrat so vsi v šoli – turnusi, učijo, ali pa na računalnikih,skratka ulica je postala prazna. Sin bi se družil kar je pred zimo tudi bilo zelo intenzivno a sedaj zelo malo. Radi bi se preselili v stanovanje, ki je od nas oddaljeno 10 min ob jezeru, v dokaj elitnem delu Zagreba. Ko smo šli pogledat novo šolo (ki je seveda v hr jeziku) mu je bila tako všeč in razred tudi, da je večkrat rekel, da bi ostal, ker je tudi veliko otrok na majhnem okolišu. Naj povem da razume vse , govori tudi a slovnica je za naučit. A on kar na enkrat noče, šel bi k očetu v Lj. Le ta stanuje pri starših ( mama -80, ata-84 let, neporočena sestra brez partnerja 44 let), brez partnerice, z zelo malo prijateljev in druženji. dela v min za obrambo in je tudi zadnje leto v tujini a pravi da ne bo več odšel. Imam veliko dilemo kaj narediti… pustiti otroka ali ne. Sedaj smo bili dog da je vsak vikend pri njemu + tedenske počitnice in mesec dni glavih. Jaz skrbim za šolo, obleko, ostale dejavnosti. V 4 letih ni bil na roditeljskem sestanku niti ni vprašal kako v šoli, otrok kaj rabi … Ko je čez vikend pri njemu ni niti kolesa, niti izleta … samo doma, TV, ali igra. Ko sva dnevno v stikih- skyp se pogovarjata o streljanju, kupuje mu puške, … čeprav sem mu razložila da to ni pametno, in sinu da je vojna gorje. Vem, da med tednom ne bo aktivnosti niti druženja z vrstniki izven šole, vsak vikend bi bil pri meni, in tedenske počitnice. Mesec dni sem v strašni dilemi kaj naraditi. Kaj? Hvala za odgovore oz mnenja.

Razumem, da bi to želel otrok. Kaj pa oče pravi na sinove želje? Bi ga bil pripravljen vzeti k sebi?
Morda poskusite, sedaj intenzivneje čez počitnice, da bo sin lažje videl kako bi bilo? In, da se mu predstavi vsa situacija, realno?

jaz se ne bi selila v stanovanje.

Kaj pa pravi oče? To, da živi skupaj z bližnjimi sorodniki ni nobena ovira, če se ravno ne stiskajo vsi v eni sobici. Je otrok že pred tem živel v Ljubljani?
Jaz bi spoštovala željo otroka, skrbelo bi me le zadeva z orožjem. Čeprav otroci tudi hodijo streljat v strelski klub, pod nadzorom. In obstajajo pravila za hrambo orožja doma. Poznam dva aktivna športna strelca, ki imata doma otroke, vendar je orožje doma pod ključem v namenski omari, do katere vsebine otroci ne morejo.

1. Pogovori se z očetom, če ga sploh hoče prevzeti
2. Orožje je seveda problem, če ni zavarovano. Sicer moj 11 letnik bere vojno literaturo, gleda vojne filme in dokumentarce obvlada vse u nulo, ampak je največji mirovnik v osrednji Sloveniji 🙂 Tako, da pomemben je pristop odnos do streljanja in orožja.
3. Pogovori se s sinom. Verjamem, da ima problem zamenjati šolo, jezik, sošolce….. Mogoče pa ni treba v središče Zagreba, ostanite kjer ste.
4. Če kot izkušena samohranilka pomislim kdaj bi moje tri raje imela, med tednom, ko je en sam stres, kričanje, zamujanje, obveznosti… in se skoraj ne vidimo, razen v avtu ko se vozimo na treninge ali čez vikend ko je čas za izlete, kolo televizijo, knjige…., Bi izbrala drugo.
5. Seveda oba morata vedeti, da šola ne sme trpeti. Kdo bo prevzel nadzor nad otrokovim šolanjem? Oče? Če je na to pripravljen, mu kar prepusti 🙂 in uživaj s sinom v prostem času. Ampak jaz vem, da našemu očetu to ne bi bilo za zaupati, ker do šole nima odnosa. Če ga tvoj bivši ima, le pogumno.
6. Samo če bi jaz to naredila, bi tudi fantje prali, šopingirali, hodili k zobarju