Forum: Enostarševske družine

Biti starš v enostarševski družini pomeni biti odgovoren za vse - vzgojo, gospodinjstvo, finance. Na tem forumu boste našli odgovore na vprašanja, ki vas težijo in o katerih si ne upate govoriti.

Ločitev in majhni otroci

Nova tema
Default avatar zinkica 19 Jan 2011 23:04

Pozdravljeni

Prosim za nasvet mamic samohranilk.
Moja situacija je sledeča: poročena, eno leto in pol star otrok, eden na poti, prevarana. Trudim se, da bi predelala, prebolela in ponovno zaživela z njim. Zaradi otrok je želja še večja.
Vendar ne vem, ali nama bo ratalo. Nehote ali pa kot predpriprava veliko razmišljam o ločitvi. V tem stanovanju ne bi rada ostala, saj je prepleteno s preveč spomini. Razmišljam o selitvi v drug kraj. Tam kjer imam službo. Vrnitev domov ne pride v poštev. Bil bi še dodaten stres, ki ga ne bi prenesla. Skrbi me, kako bom sama zmogla krotiti dvoletnika in novorojenčka. Poleg ločitve in selitve. Pa tudi vrtca ne bi dobila, kar pomeni ali varuško ali 24urna akcija z dvema.
A je katera šla skozi podoben pekel? A ste preživele? Kako ste preživele? Kako otrok doživlja takšno dogajanje? Kako dvoletniki prenesejo deljeno skrbništvo?
Prosim za vaše izkušnje, ne moraliziranje.
Hvala.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar katarina73 20 Jan 2011 06:17

Pozdravljena!

Ko sem šla jaz stran od partnerja/očeta otork sta bili hčeri stari 2 in 4 leta. ker sva živela pri moji mami je bila dejansko edina opcija itit stran v nek drug kraj. najela sem stanovanje, sevea najcenejše kar sem ga dobila. prvi ddve leti sem imela zelo malo ali skoraj nič pomoči tako da sem se znašla kakor sem vedela in znala. moji hčeri sta bili sicer v vrtcu, tako da sem lahko dopoldan delala, pa mislim, da boš tudi ti dobila vrtec, če boš šla v kak večji kraj (jaz sem bila v Kranju).

če boš veliko premišljevala o ločitvi in vso energijo usmerjal vanjo se bo res zgodila.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar neugodna 20 Jan 2011 07:52

Zinkica, ti se trudiš, da bi predelala, kaj pa on? Se on kaj ukvarja s tem, kar je naredil? Ali preprosto čaka, kam se bo tehtnica prevesila pri tebi?

Kar se samostojnega življenja z dvema malčkoma tiče: saj veš, da je prvih nekaj tednov skoraj nemogoče brez tuje pomoči, saj moraš paziti tudi nase ... No, sicer pa bo tvoj (bivši) mož še vedno oče in iz tega izhajajo neke pravice - lahko bi ti pomagal tudi on, kajne.

Ko se ritem malo ustali, ni problem poskrbeti za dva otročka (ob predpostavki, da govorimo o dveh povprečnih otrocih, ne o kakem ultra zahtevnem dojenčku ali otroku s PP).

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar zinkica 20 Jan 2011 10:15

Katarina73
Res je, da je ločitev bližja, če o njej razmišljam. Vendar nekako preigravam vse opcije. Glede na to, da se v meni poraja vprašanje ali ga sploh (lahko) še ljubim po dveh prevarah, je ločitev zelo boleča, a realna možnost. Ne vem pa, če bom kdaj zares začutila, da je to najboljša rešitev.

Neugodna
Res nisem napisala nič o njemu in kako on predeluje vse to. Nisem želela, da se začnemo vrteti okoli problema prevare, ampak sem iskala mamice, ki so doživele podobno, da mi lahko pomagajo z nasveti in izkušnjami.
Če pa že vprašaš... kesa se, priznava flirt, vendar seksa naj ne bi bilo. Bilo pa naj bi veliko klicev, sms, kav. Prikrivanje, zanikanje in laž, po obljubah, da se to ne bo ponovilo. Tudi če nekako racionaliziram dogodek in ga uspem opravičiti se sprašujem, ali mu lahko sploh še zaupam in ali mu sploh kdaj bom. Prav tako dvomim, da je to njegova zgodba res resnična.
LP,

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar katarina73 20 Jan 2011 10:44

če ti telesna zvestoba pomeni v partnerstvu največ potem je odgovor na dlani .. ločitev. vprašanje je samo še kdaj ... po rojstvu, pred rojstvom? zate bi bilo vsekakor lažje, če bi šel starješi otrok v vrtec, a tudi dojenček spet ne zahteva toliko da bi se samo koli njega vse vrtelo. pa tudi starješi se zna zamotit oz. zaigrat. moji hčeri sta narazen leto in pol in ni bilo nekih problemov, ko se je tamala rodila. sem pa seveda jaz svoje gospodinska dela zelo oklestila. likala nisem več, recimo, pa tudi nekih mojstrovin nisem delala v kuhinji, ker otroci pač jejo enostavno hrano.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar zinkica 20 Jan 2011 13:29

Ja, tako čustvena kot telesna zvestoba mi pomenita veliko. Najbolj me je prizadelo to, da kljub jasnemu dogovoru kaj je za naju (zgleda, da bolj zame) sprejemljivo v odnosu do nasprotnega spola, je tega prekršil. Naredil in hodil je po istih stopinjah kot prvič. Trudim se, da bi našla nekaj na kar bi lahko postavila temelje zaupanja, vendar ne vem na čem naj gradim. Na besedah, dejanjih, čustvih? Vse to je že 2x pohodil, zakaj ne bi še tretjič.
Če se bom odločila za ločitev, potem je najbolje, da je to pred rojstvom. Potem bo vedno težje odditi. Imaš pa prav, da se ne bo vse vrtelo okoli dojenčka in da se ta starejši otrok lahko tudi kdaj sam zaigra. Skrbi me kako bomo vsi trije npr. samo na sprehodu, pa v avtu na izletu, pa ko eden zboli ali celo oba., jok naenkrat, kopanje in uspavanje enega, če se drug joče, počitnice na morju z dvema otrokoma sama...Teh, zelo vsakodnevnih stvari me je strah!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar CSD 20 Jan 2011 14:22

OJ!
Sem te našla še tu!

Glede tega, kako boš vse sama - jaz sem bila ob možu veliko let za dva otroka sama. Je res težko, ni pa nemogoče. Je pa tako, da če si izbereva tisto najino možnost zgoraj, ne bova več čisto sami! :))

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar katarina73 20 Jan 2011 14:47

zinkica: ti je zdaj težko z enim? se težko organiziraš, ti je odveč delo z otrokom? predvidevam da ne, če je na poti še drugi.

strah ima velike oči, okrog ga ni, znotraj je pa votel. to je vse. če boš gledala na najverjetnejšo-prihajajočo situacijo s tega zornega kota bo res vse grozno, nemogoče, obup. ča pa boš pogledala na to s tega zornega kota, da boš itak doma, ker boš na porodniškem, taečjega boš dala ali v vrtec ali pa bo pač doma, z malim se boš ukvarjala minimalno, gospodinjska dela boš prilagodila na najnujejše - pospravila boš enkrat na dan, starejšega otrka boš hitro naučila da bo pospravljal igrače za sabo, z malim nekaj mesecev ne bo toliko "del" ker bo spal/jedel/spal/jedel ... če boš ti živčna in nesrečna bosta tudi otroka reagirala tako, da bosta tečna/jokasta/nesrečna. če boš ti sproščena bosta otroka mirna/vesela/zadovoljna. akcija reakcija. resno ti pravim. če te je strah ostani kjer si, ko boš pripravljena in boš čutila da si to ŽELIŠ, torej da si želiš ven iz čustvenega pekla, boš šla.

nič ni nemogoče, samo nam se zdi da je.in nič strašnega ni biti enostarševec, če se organiziraš. to je prvo pravilo.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar srečnica 1 16 Apr 2011 19:48

Tudi jaz sem se odločila za razhod, saj ni pri njemu več ljubezni, otrok je star 2 leti, živela sva na 2 koncih, želela sem, da se odločimo kje bomo živeli skupaj in kam bo otrok šel v vrtec, ker se ni želel o tem pogovoriti sem se odločila da grem, zdaj pa on želi sostarševstvo, saj tu ni preživnine, otrok čuti to ločitev in ima težavo s prebavo, jamra da vidi pajke ponoči, res se mi smili, z otrokom sem se veliko ukvarjala, vedno je rekel, če se ne bova razumela bom pač šla v svoje stanovanje, zdaj ko pa sem se tako odločila pa naenkrat hoče imeti otroka. Mislim, da bi bilo bolje, če bi bil pri meni in bi ga on hodil obiskovat, sva 60km narazen. Kaj mislite, ko je bil bolan, sem se vedno jaz z njim ukarjala, on pa se je umaknil. Mislil je da ne bom šla nikoli stran, zdaj pa se odlično počutim, ko sem se odločila, saj se ne bo spremenil, nikoli.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar katarina73 16 Apr 2011 20:09

tudi v primeru skupnega skrbništa se strški delijo, tako da ne mislit, da bo samo en plačeval, drugi pa ne. :) stiki naj bi bili enakomerno porazdeljeni, kar par spet ne pomeni 14 dni pri enem in 14 dni pri drugem, ampak tako, da otrok od enega starša prehaja mehko k drugemu (če npr. živite v istem kraju gre lahko zjutraj od tebe v šolo, pride po šoli k očetu na kosilo in te tam počaka, da prideš ioz službe.).

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Deklica__ 17 Apr 2011 15:45

Prikaži citatzinkica napisal:
A je katera šla skozi podoben pekel? A ste preživele? Kako ste preživele? Kako otrok doživlja takšno dogajanje? Kako dvoletniki prenesejo deljeno skrbništvo?
Ah kakšen pekel- ti si zdaj v peklu, ko boš šla bojo nebesa:) Vsaj mučila se več ne boš!!Dala si možnost za srečo drugje, za nekoga vrednega spoštovanja, ki ti ga daje.
Zdaj si v peklu, pol bo bolje:)

Preživela- haloo, daj no puslušaj se...

Otrok- saj je še majhen, se bo že privadil na delno skrbništvo!

V glavnem, neumno se je mučiti v vezi kjer je prevara, ker se prevare ne da kar oprostiti in pozabiti, ampak si samo bolj mučen in vse te žre v sebi in trpiš. Brezveze! Treba je tudi nase gledati včasih, otroci pa bojo že navadli se na to da mami pa oči nista več skupaj, ko bodo večji bojo razumeli.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Tinkerbel 16 Jul 2017 22:01

Tudi sama sem trenutno v enaki situaciji. Imam 2 otroka, starejsi je star 2 leti, tamlajsi pa 2 meseca. Odsla sem zaradi mozeve nezvestobe in nasilja. Obljubila sem si da otroka nikoli vec ne bosta prica temu. Priznam tezko mi je vcasih, zvecer ko zaspita vcasih jocem da dam iz sebe vso zalost in strah. Ampak sem srecna ker ju imam, moja ja sta in preplezala bi gore zanju. Tudi tebi bo uspelo. Ljubezen vse premaga

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
cron
Na vrh