Ali meni lahko uspe?
Pozdravljeni,
jaz pa spet razmišljam o tem, da bi nehal kaditi. V resnici me je sram priznati, da sem poskusil že ne vem kolikokrat in vsakič sem znova začel ponovno kaditi. Toliko poskusov je bilo, da sploh ne štejem več. Ene dvakrat sem si pomagal z nicorette, enkrat sem poskusil s knjigo Končno nekadilci, enkrat sem bil celo na “hipnozi” v Poreču. Vse ostalo sem poskušal samo z voljo ampak ne gre. Če se dobro spomnim sem zdržal največ skoraj eno leto. Vsakič znova me premami tista ena cigareta na kakšni zabavi. Potem sem se še par dni mučil in na koncu sem šel kupit škatlico. Nazadnje ko sem ponovno začel kaditi sem se omejil na 7 – 8 cigaretov na dan. Tudi to mi je začelo iti na živce, ker si jih preštevam, dneva ne morem začeti brez cigareta, dneva ne zaključim brez cigareta…. Ko kadim si želim, da ne bi kadil, ko pa ne kadim se počutim kot žrtev, kot da sem prikrajšan za ne vem kaj in občudujem druge kako lahko kadijo. Ljudje okoli mene mi pravijo, da ne poznajo nikogar, ki je že tolikokrat probal nehati kaditi. Naj se že enkrat sprijaznim s tem, naj se omejim na par cigaretov na dan in pač naj kadim, če ne morem nehati, ne pa da se toliko obremenjujem s tem. Lahko da imajo prav. V meni pa še vedno obstaja želja, da bi se enkrat znebil tega kajenja. Torej želja je, očitno pa ni odločenosti. V bistvu me je strah ponovno poskusiti prenehati kaditi ker verjetno bom spet nazaj pričel, in potem bom spet razočaran sam nad sabo, pa tudi ostali okrog mene se mi bodo že počasi smejali…. Nekateri mi pravijo, da je boljše neprestano kaditi, kot pa da enkrat kadiš, enkrat ne kadiš……. Če bi že rad poskusil še enkrat prenehati s kajenjem bi se rad oborožil z vsemi mogočimi orodji, da bi mi zares uspelo. Pri meni moram povedati, da je problem psihična odvisnost. Prenehati kaditi mi je najlažje. Tudi nobenih odtegnitvenih simptomov nimam. Takoj se počutim za 100% boljše. Problem pa mi je zdržati na dolgi rok….. Skoraj vedno se zgodi na kaki zabavi (po naravi sem bolj žurerske sorte), ko se sprostim in si rečem.. ma samo enega si bom prižgal….. konča se tako, da si v naslednjih dneh govorim, da če sem pač zaj…… sem pač zaj…… in spet začnem kaditi……
Ali lahko tak človek neha kaditi? Morali bi mi v možganih izbrisati to, da sem kdaj kadil. Moral bi pozabiti na to, da mi je kajenje predstavlja užitek. Ali bi bila delavnica “Da, opuščam kajenje” zame bolj primerna? Ali bi moral piti zdravila? Ali kombinacija obojega? Mogoče obstaja hipnoza? Kaj mi priporočate? Zase se imam za nemogoči primer. Imam 35 let, kadim pa od srednje šole…….Ali naj se sprijaznim s tem, da bom pač kadil do konca življenja?????
Lep pozdrav!
Ssinaka!
Bo ti uspelo. Ker imaš cigaret že blazno dovolj. Ta občutek mi je dobro znan. Enako glede dvomov po vseh neuspehih. Pa tu sploh ne gre več za cigaret. Konec koncev se kajenje in nekajenje zreducira na tistega ”samo enega še”.
Vprašaj se, kaj v življenju, kateri program, ki si ga dobil v glavo te sili, da moraš pokaditi tistega še enega. Ozri se nazaj in ko bo nehal kaditi bodi pozoren. Pojavil se bo Deja vu.
LP, Gruber