Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Zdravo življenje Kajenje ne kadim tri mesece in upam da tako ostane

ne kadim tri mesece in upam da tako ostane

Nehala sem kaditi pred tremi meseci in resnično upam, da bo tako tudi ostalo. Včasih me je strah, da bom popustila tistemu tihemu glasu, ki mi prišepetava: ” Prižgi si eno, saj ne bo nihče vedel.”
Te krize se pojavljajo največkrat ko sem sama. V družbi je pa zaenkrat vse OK. Imam pa za vse vas vprašanje:
Ko se srečata dva kadilca in gresta na kavico, to preraste v vsaj polurno druženje. Ko pa grem sedaj na kavo, bi pa že po petih minutah najraje odšla. Kako pa ste ta problem reševali ostali bivši kadilci?
Res je, da sem še zelo “nova” nekadilka in da včasih še razmišljam kot vsi zasvojenci, da bi kakšno cigareto pa še lahko prižgala, vendar zaenkrat še vztrajam. Imam tudi problem ko nekaj delam – v preteklosti je bil razlog za pavzo cigareta, kaj pa sedaj??!!! Kar tako pa res ne more človek sedeti in gledati v zrak – ali pač?

Pozdravljena,
pri meni bo pa jutri en mesec brez. Vmes sem imela dve močnejši krizi, kateri sta bili pogojeni tudi z vplivom vremena na počutje. Bili sta prav pasji, tako, da tudi, če bi se nek droben glasek pojavil, ga ne bi ubogala. Preveč sem dala čez!!!
Sploh pa ti! A veš, kaj je to 3 mesece!?! Ko bom jaz tri mesece brez, bom – no to bom pa takrat videla!
Tudi sama sem šla v sredo s kadilko na kavo in ne boš verjela, odšla bi po desetih minutah. Pa ne zato, ker bi rada kadila, pa ne zato, ker ne bi imeli kaj govoriti, pojma nimam, zakaj. Pa saj je vseeno.
A kaj naj delaš? Meni pomaga prebiranje foruma (zelo!!!), malo več se ukvarjam s športom (zaenkrat hoja v hribe in prvi poskusi teka) – ker sem se začela rekreirati na čuden način: iz kavča do shrambe po sladkarije in tako ene 10x v kratkem popoldnevu. Tehtnica pa …
Ne prižgi, a veš kako pravijo, oseba, ki je kadarkoli kadila in to navado opustila, ni nekadilec, je kadilec, ki ne kadi in skoraj, ampak res skoraj vsi, ki so poskusili samo eno, so se vrnili na stara pota (vem, ker sem forum prečesala po dolgem in počez). Držimo se!!!!

Ko sem tole brala, mi je bilo pa kar malo lažje, ker vidim da moji problemi niso “samo moji” in da ima take probleme še kdo. Čisto po slovensko – a ne?
Vidiš, tudi ti ne veš zakaj ne moreš več obsedeti s prijateljico in čvekati o nekih nepomembnih temah. Kar nekam bi šla… mogoče je pa to podzavestni strah, da kar naenkrat ne bom več vedela kam naj dam roke.
Sem pa tudi jaz veliko forumih, vendar mi včasih kar vzamejo pogum. Nedavno sem brala, kako neki bivši kadilec po nekaj letih abstinence še vedno fantazira kako bi prižgal cigareto. Joj!!! Ne upam si pomisliti, da bi jaz nekaj let preživljala tako da bi bila ves čas v dilemi: prižgati ali ne prižgati…
Z rekreacijo bom pa jaz tudi poizkusila, ker tole rekreacijo od kavča do shrambe poznam in se mi že pošteno pozna na tehtnici. V treh mesecih sem “pokasirala” 6 kg. Sedaj naj se pa še pri hrani omejujem? Madonca … pa sladke pijače niso dobre, pa bela moka ni dobra … pa kaj je sploh dobro? Ja ena cigareta bi mi prav prišla … ampak trmarim še naprej in ne bom kadila!

Živjo

Travme, notranji spori okoli ,,samo še enega”, opravičevanje ali bolje laž samemu sebi je del procesa vsakega kadilca ali odvisnika. Tako je bilo tudi pri meni.
Dejstvo je, da so kadilci odvisniki, bivši kadilci pa smo zdravljeni odvisniki. Zdravljeni ne ozdravljen! In med bivšim kadilcem in kadilcem je samo en cigaret. Pika.
Včasih se mi je zdelo, da bom počil od potrebe po cigareti, spet drugič, da je prenehati s kajenjem enostavno. Različna notranja stanja so pri odvisnikih normalna.
ČAS SAMO ČAS. Po skoraj treh letih želje preprosto ni več, podobno je bilo po približno letu dni. Če se prikrade je to enkrat na četrt leta in še to bolj kot misel in ne kot potreba.
Srakica in Zali, kaj naj vama rečem.
Če hočeta biti odvisnici prižgita tistega še enega in si ob tem izmislita neko lepo laž, da ga bosti z mirnejšo vestjo prižgali. Iz lastnih izkušenj vem, da se bosti na polovici čika že počutili kot največji luzerki.
Ali pa stisnita zobe in počakajta, da želja ne bo več močna. Brez skrbi ob vztrajnosti slej ko prej pride ta ČAS.
Dajta si čas.

Hoj,

meni pa forumi vračajo pogum. Vem, da nisem več odvisna od nikotina, vem, da tudi kretnje ne potrebujem več, ampak, pismo rosno, kako bi ga prižgala!!! Pa zakaj že??? A da grem čez par mesecev ali par let še enkrat skozi to. NE HVALA. Poslušaj, Srakica, ti in tvoje telo, pa tudi tvoji možgani so dva meseca čisteši od mojih, nikotina ne rabiš, pa kaj potem, če si cigarete želiš! Saj si želiš verjetno še marsikaj drugega tudi, a ne!?!
Danes sem bila zopet na hribu (826 m nadmorske, cca 3.4 km v eno smer). S hitro hojo sem bila gor v 33:26 minutah, zadihana, prepotena, srečna. Pozimi sem za isti podvig potrebovala najmanj 43 minut, zadihana, prepotena, z triminutnim napadom kašlja!!!
A je vredno vztrajat – JA JE, ZATO VZTRAJAJMO, še mojster Miha je rekel: BOMO ZMOGLI – BOMO, JA!!!!

Pozdravljene,

res je čudno it na kavo ker se ne kadi več ampak ker je pri meno družba ki ne kadi mi je tolko lažje.Najhuje mi je zaenkrat zjutraj, ko sem sama doma in nevem kako da spijem kavo da enga ne pokadim. Danes je natanko tri tedne odkar ne kadim (20-30 cigaret na dan zjutraj zraven kave tudi do 5 cigaretov). Skoraj vsak dan se rekreiram tako, da sem celo shujšala eno kilo in pol in seveda zelo pazim na hrano, ko me prime za pokadit si dam čigumi al pa mal vode spijem, pojem korenček, bučna semena … Še vedno je uni glasek v meni ki mi ves čas govori dej sam enga in vem da če bom sam enga bo isto kot prej, nevem kaj da nardim sam mi je pa res hudo in mislim da nebom zdržala. Tudi noči so mi predolge ker še ene nisem spala kot treba pa še poti me vsako noč za znoret.
Držim pesti za vas in zame 😉

Oj,
po katastrofalni soboti, čudoviti nedelji je danes prijeten ponedeljek. Ja, prav ste prebrali, prijeten, pa čeprav je ponedeljek. Aja, pa 33-dan je danes!!! Kadila sem približno 27 let, zadnja leta pa že dve škatli nista bili dovolj!
Grzber, tole si pa res dobro napisal, vem, da se splača vztrajat in vztrajala bom. Tudi jaz imam namreč že občutek, da je samo misel in ne potreba.
Ca tena, tudi sama prve tri tedne nisem skoraj nič spala, očitno to paše zraven, malo sem pa spala iz sobote na nedeljo, ko sem, zaradi groznega abstinenčnega dne (kljub uspešnemu vzponu, kateri mi je vlil dodatno samozavest), ves večer previsela na forumu. In to toliko časa, da sem ga potem dobesedno sanjala in to kot moro!!!
Srakica, kako si?

Hojla Ca tena!

Upam da tudi danes še vztrajaš, verjemi mi te motne spanja sem pa tudi jaz preživela. Prvi mesec nisem dobro spala. Prebujala sem se vsako uro in seveda razmišljala kako enostavno bi bilo eno prižgati. Naslednji mesec pa je bilo ravno obratno… zaspala sem zelo zgodaj in spala in spala. No potem pa se je vse uredilo in zopet sem na starem tempu… Ja tako je, vsak od nas preživlja abstinenčno krizo drugače in lahko povem, da je kar hudo predvsem zato, ker smo odvisniki kakor je zapisal GRZBER. Imam znanko, katera “ne kadi” vendar kadarkoli ji kdo ponudi cigareto jo bo vzela in si jo privoščila, ko pa sem ji rekla da je čisto navadna kadilka, je bil pa tako ogenj v strehi, da sem sedaj raje tiho in si svoje mislim…

Važno je da me vztrajamo in da bomo čez eno leto lahko na tem forumu opisovale svoje izkušnje vsem revčkom kateri bodo šele začeli opuščati kajenje. Vztrajajte in si zraven samo malo predstavljajte kako “pametne bomo” … NEKADILKE 😉

Pozdravljeni,

hvala Srakica za spodbudo, nisem ga prižgala. Vem da mora preteči določen čas, da se želja po cigaretu umiri. Včasih ko me prime zelo močna kriza si mislim, ko bi me vsaj kakšen po glavi udaru in da se nikoli več nebi spomnila, da sem sploh kadila, da niti nevem kako to zgleda.
Še vedno je full velika kriza zjutraj in seveda v službi ko jih imam pred očmi celih 7ur cigarete seveda in jih ljudje kupujejo , kr neki. Kakšen krat sploh pozabim zakaj sem nehala in mi zmanjka motivacije, upam da mi bo ta borba sama z sabo uspela da me nebo premagal moj notranji vragec.

Lep pozdrav vsem

Tena pozdravljeni!

Prepričan sem, da boste uspeli. Samo pogumno vztrajajte! Držimo pesti za vas.

Lep pomladni dan želim vsem.

Tomaž Čakš

Prav lep pozdrav in lep dan želim dr. Tomaž Čakš , dr. med.

Hoj Tena! Upam da sva še vedno nekadilki… Jaz sem začela malo s sprehodi (po moje planinarjenje ha-ha-ha), malo telovadim in upam, da bo to kaj pomagalo. Takrat ko sopiham, ker sem seveda čisto brez kondicije – takrat se ne spomnim na cigareto. Da pa sopiham in se potim so pa seveda krive CIGARETE. Saj nimam kondicije, ker do pred treh mesecev mi še na misel ni prišlo, da bi šla na sprehod ali pa da bi telovadila!
Sedaj pa počasi začenjam in boš videla – naslednje leto se dobiva na malem maratonu v Ljubljani!

Pozdravljena Srakica,

bravo bravo da si se začela rekreirat sej meni to ni problem kej jaz sem že prej hodila v hribe, telovadla , tekla in podobno pa še na hrano sem pazla. Res sem gledala da zdravo živim sam kaj, ko sem kadila in so vsi rekli, da je isto kot da ne delam nič in spadm med tiste ki ne skrbijo za svoje zdravje. Mah nevem kaj bo in kako bo sam vem da sama sebe že spravljam ob živce,,, upam da bodo kmalu boljši časi. In seveda vztrajaj pri rekreaciji ker je to nekaj najlepšega in tudi po zimi ko sneži moraš hodit v hribe in tekat;))))
Jaz se bom verjetno udeležila dm-ovega teka zdaj junija;)

Pozdravljeni, kako sta? Prepričana sem, da vztrajata. Pri meni mineva 40. dan. Danes sem se odločila, da za vso slabo voljo, #meževnost#, nerazpoloženje, … ne bom več krivila cigaret. Res, vsak dan je lažje, vsak dan manj mislim nanje, vsako noč bolje spim …. Splača se vztrajat, zato VZTRAJAJMO!!!!!

Zali pozdravljena!
Tudi jaz še vztrajam. Prav tako kot ti počasi neham kriviti abstinenčno krizo za vse probleme ki lahko nastanejo. Tudi ko sem kadila sem imela slabe dneve in sem bila zoprna “kot hudič”. Še vedno mislim na cigarete – kar nekako se prikradejo v misli. Je pa tudi res, da že znam sama sebi dopovedati, da me poleg vseh ostalih ne bodo še cigarete komandirale – ha-ha-ha! Je pa prijetno izvedeti kako preživlja dneve kakšen “sotrpin”. Upam da je tudi Tena še vedno v našem klubu in da so krize vedno krajše in manj intenzivne. lp vsem “novopečenim nekadilcem”!

Pozdravljeni,

no vidim da še vedno vsi vstrajamo , sam meni ni tako ker non stop imam v glavi cigarete in kako bi ga pržgala in ne samo enega ampak tko kot prej. Za vikend smo šli na neko žurko na hrvaško in sem si sij kupila, ker sem se bala da dobim kake izpade, vendar jih nisem kadila čeprav sem ga mela že v ustih in vžigalnik v roki.
Ponoči me še vedno zelo poti ne spim še vedno kot treba , čeprav je že en mesec mimo nevem več kaj nardit imam občutek, da imam vsak dan manj moči se boriti z tem. Ko bi vsaj že minilo bi bilo idealno, na momente ko popusti in tej so zelo redki mi je tako lepo. Nevem mogoče sem prehitro se odločla za ta korak in je tudi prvi ki sem ga naredila prvič sem sploh probala nehat. Čeprav mi vsi rečejo da sem itak že nehala, da ne kadim že en mesec kaj ko v glavi ni poštimano tko kot bi moralo bit nebi smela tolko razmišljat sam nemorem da ne ker tle sem sama doma in samo o tem razmišljam v službi jih non stop prodajam tako da nevem sploh kako mi bo to uspelo.

Lp vsem

Grozno, kašen dan. Zopet so možgani preveliki za v glavo, čutim ščemenje v prstih na rokah, vsake toliko časa moram prav globoko vdihniti. Dr. Čakaš, a je to sploh še normalno? Danes je ravno šest tednov, potrebe po nikotinu in kretnji kajenja ne čutim že dolgo.
Srakica in Tena, ali imata tudi vidve kdaj zgoraj opisan občutek (možgani, preveliki za v glavo). Počasi me namreč postaja strah!!!
Sem pa trmasta, kadila pa ne bom!!! Če sem zdržala toliko časa, bom pa še toliko časa, da me mine!!!!

Spoštovana!

Najprej opravičilo za pozen odgovor.
Žal so občutki , ki jih opisujete, dokaj normalna reakcija oziroma in odraz abstinečneka sindroma. Ne bojte se. počasi se bo tudi to normaliziralo. Kadar so takšni občutki, pojdite na zrak, hoja ali tek pomagata. Zaposlite se z drugimi mislili in ne razmišljajte o tem, če se le da. Predvsem pa zdržite. Verjamem, da lahko uspete!

Prav lep pozdrav in lep dan želim dr. Tomaž Čakš , dr. med.

Pozdravljeni,

Zali tisti dan je bila luna pa nas je menda vse kr fajn tolkla po glavi. Upam da si zdržala. Mah sej na nas je al bomo vztrajale al pa ne. jaz že od kar sem nehala je že pet tednov pa še vedno ne spim ponoči in res nevem kaj naj naredim. Mož me ima že polno glavo pa mi reče naredi kar češ sam kadim naj ne ker je lepše tako. Sej meni je tudi tako lepše sam nevem, če bo moja psiha zdržala še dolgo, vsak dan se rekreiram prehodim ali tečem po 10km se zmatram fajn čez dan, da ja bom lahko spala zaspim za kako urco dve in se pol non stop zbujam
Nevem kako se Srakica drži, ker ona je že več časa brez kakor mi dve. Držim pesti da gre čim prej mimo vse skupaj in da ostanemo nekadilke prav nič ne pogrešam unega smrada zato se tudi držim in bom vztrajala

Pozdrav vsem pa lepe praznike

Oj,

zdržala sem, seveda sem. Vbila sem si v bučo, da tega nočem nikoli več dajat čez. V sredo bo 7 tednov, hudiča, prav dolgo pa ta kriza res ne more več trajat!!! Se mi pa zdi, da sem se na začetku veliko bolje počutila. Res se na trenutke prav bojim, da postajam depresivna. Vse mi je odveč, nič se mi ne ljubi…. Tudi jaz se vsak dan rekreiram. Krajši krog je malo pod 4 km, vzpon (kjer imam nov rekord) okoli 7 km, pa s psom okoli 3 km. Me pa včasih zagrabi, da naredim kar vse troje (14 km), pa ponoči ni nič bolje. Prejšnji teden je bila ura v najboljšem primeru 3 (ponoči), ko sem imela spanca že “kao” dovolj. Za znoret, pred prenehanjem sem pa lahko spala tudi po 10 ur in več, 8 pa je bil minimum, da sem sploh funkcionirala.

Tudi jaz želim lepe praznike!

Ojla!

A ne koliko stvari se spremeni, ko vržeš cigarete stran? Tudi meni je bilo nepojmljivo in še vedno se čudim kaj vse se dogaja med to abstinenčno krizo. Prvi mesec sem mislila, da sem jaz pač takšen heroj, da sem prenehala kar tako z levo roko. Ja pa ni bilo ravno tako. Prvi mesec resnično bolj razmišljaš o cigareti, organizem pa ne “nori”. Ko pa telo vidi, da nikotina ne bo več, ja sedaj so pa borbe in upam, da zmagamo me! Drugi mesec sem tudi jaz imela probleme s spanjem in to tako, da sem en teden cele noči gledala TV ali brala knjige, naslednji teden pa sem spala kot dojenčki po 10 do 12 ur. Tako je šlo kar ves mesec ali dva, in sedaj se stvar normalizira, Ja tudi prebava je šla “k hudiču”. Tudi ona se sedaj spravlja v normalne tirnice. Ker sem prvi mesec prav pridno glodala vse kar mi je prišlo pod roke, imam sedaj probleme s kilogrami, kateri se kljub temu, da poskušam biti čimbolj aktivna, kar nikamor ne premaknejo. In poglej no vraga – takoj ti pride na misel, da bi lahko imela eno dobro dieto, če bi lahko kadila, saj bi namesto obroka pokadila cigareto ali dve, pa bi bilo vse v redu..
Ampak so pa tukaj tudi že dobre plati nekajenja:
1. Grem v restavracijo in mi ni treba razmišljati ali imajo teraso namenjeno nekadilcem ali ne in če jo ni, iskati drugo restavracijo.
2. Ko grem po kakšnem klancu, grem že veliko lažje kot pa moja prijateljica, katera še vedno kadi.
3. Ko v trgovini zagledam kakšno stvar (cunjico) za sebe, katero ne potrebujem a mi je res všeč, si mislim: “halo! kupi si stvar, saj v preteklosti, bi pa ta denar zmetala za cigarete!”
Sedaj malo s strahom pričakujem dopust … da me ne bi sredi lenarjenja kaj zmotilo. Saj vesta kako je to: Bom samo majčkeno poizkusila …
Upam, da naše odkrito jamranje pomaga še komu, ki bi drugače že odnehal, pa vidi da je takih revežev veliko – AMPAK MI VZTRAJAMO!

New Report

Close