manjši želodček, velik trebuh, več plodovnice
Pozdravljeni dr. Pušenjak,
lepo prosim za vaše cenjeno mnenje. Včeraj sem bila na pregledu noseča 35t3d. Ginekologinja mi je zapisala naslednje mere:
GV/TT/BPD – 88 (35 5/7)
AC – 341 (38)
FL – 70 (36 2/7)
posteljica spredaj
PLODOVNICA 1 7,9
2 8,5
vodilni plodov del glava
Omenila mi je povečano plodovnico. Zdi se ji manjši želodček in velik trebuh ploda!?Za sladkorno testirana dvakrat, obakrat vse b.p. (4.6 in 6.3)
Za nadaljne ukrepanje pa je rekla, da ni potrebe, da je vse b.p.
To drži? Lepo prosim za vaše nadvse cenjeno mnenje.
Hvala in lep dan
Marjeta
Spoštovani,
glede na zapisano, je plod nekoliko “makrosomen” in v kontekstu večje količine plodovnice, kljub negativnim testom na sladkorno bolezen, kaže znake diabetičnega ploda, torej ploda, ki se razvija v predobrih pogojih kar zadeva oskrbe z glukozo. Kako je to mogoče vam sicer težko pojasnim, ampak do zdaj še nismo uspeli najti popolnih meril za diagnozo “nosečnostna sladkorna bolezen”, ki bi odkrila 100% diabetičnih nosečnic in bi hkrati ne imela preveč lažno pozitivnih rezultatov, torej takšnih, ki bi kot diabetične proglasila tudi del tistih, ki to niso. V bistvu so vse nosečnice v nekakšnem “diabetogenem stanju”, torej razvijejo določene mehanizme presnove, ki povzročajo višje in dalj trajajoče ravni zvišanega krvnega sladkorja kot bi ga imele izven nosečnosti (k temu prispevajo tako hormon placentarni laktogen kot progesteron in vsi steroidni hormoni skupaj, katerih ravni so v nosečnosti precej zvišane, jih pa narava uporablja zato, da je za preskrbo ploda poskrbljeno tudi v pogojih ekstremnega stradanja). Pri takšnem UZ izvidu bi vas torej sam začel obravnavati kot bi imeli diabetes, čeprav ga uradno nimate.
lahko si pri splošnem zdravniku priskrbite navodila za življenjski slog diabetika tipa II. glavne značilnosti v enem stavku:
– nič sladkorja v nobeni obliki hrane ali pijače
– skupna kalorična obremenitev naj bo 20 do 30% manjša od običajne
– namesto 3 obrokov dnevno naj se hrana razporedi na vsaj 5 do 6 manjših obrokov, vsak pa naj vključuje tudi eno od oblik sadja in zelenjave z nizko kalorično stopnjo (npr. jabolka, nezabeljena zelena solata ali kakšna kumarica so zakon!).
Spoštovani,
stara sem 41 let. Na morfologiji v 24. tednu v tercialnem centru je ginekologinja izmerila nekoliko več plodovnice in slabše videla manjši želodček. Omenila je, da se ji zdi želodček manjši (in slabo viden), kot bi ga pričakovala glede na količino plodovnice. Naročena sem ponovno čez 1 mesec.
Najprej imam povsem nevedno vprašanje, ali če bi otrok “dovolj” požiral plodovnico, bi bilo posledično tudi plodovnice manj? Predvsem bi rada odgovor, ali se potem plodovnica, ki jo plod polula, tudi kako “hitreje” izloča?
Mogoče mi lahko pojasnite, kakšna je lahko povezava med količino plodovnice in velikostjo želodčka?
Sicer me je ginekologinja vprašala, če so mi kaj kontrolirali sladkor. Ker nisem vedela, kaj vse so mi kontrolirali, sem rekla, da na začetku že dvakrat. Vendar so mi ga le na začetku. V zvezi s tem me zanima ali GD vedno povzroča več plodovnice?
Ker nisem šla na aminocentezo, me zanima ali se pri kontroli kromosomske zgradbe pri kontroliranih vseh 23 parov kromosomov lahko oz. običajno razkrije napaka, ki bi lahko povzročila manjši želodček? Naredila sem le NIFTY, ki je pokazal nizko tveganje za T21, T18 in T13.
Lepo prosim, če mi lahko odgovorite na zgornja vprašanja, da bom lažje razumela stvari med čakanjem na ponovni pregled čez 1 mesec.
Hvala za razumevanje in vaš čas. Lp.
Spoštovani,
morfološke napake nimajo neposredne zveze s kromosomskimi, čeprav ohlapna zveze obstajajo. Med plodovi s kromosomskimi napakami je več takšnih z morfološkimi napakami kot med zdravimi. Količina plodovnice je lahko povezana tudi z učinkovito požiranja, slednje pa je odvisno od cele vrste pogojev, od zmožnosti požiranja (zapiranja ust, mehanizma sproženja peristaltike požiralnika, razvitosti požiralnika in povezave z želodcem, obstoja in velikosti želodca in naprej dvanajstnika itd. Ob neučinkovitem požiranju moramo torej pomisliti na cel šopek možnih napak, od nepravilnega razvoja obraza (shize), živčno mišičnih bolezni, ki niso nujno kromosomske, razvojne nepravilnosti pljuč in požiralnika (atrezija požiralnika), itd. ipd. Nosečnostna sladkorna bolezen na količino plodovnice vpliva preko ozmotskih aktivnosti glukoze v vseh telesnih tekočinah nosečnice in ploda, zato veže nase več vode in vpliva tudi na količino slednje v prostoru za plodovnico. Ob tem je običajno tudi plod večji. Nosečnostno sladkorno bolezen se sistematično išče s posebnim testom OGTT (glukoze tolerančni test) pri katerem se nosečnico obremeni s standardnimi 75g glukoze in nato 2 uri zapored preverja raven glukoze v krvi. Tega testa bi se zagotovo spominjali, če bi vam ga opravili, pa ga verjetno niso.
Spoštovani,
tudi jaz imam problem s preveč plodovnice. Otrokov želodec je na nekaterih UZ-jih lepo viden, na drugih pa sploh ni viden.
>Zanima me, kakšne napake pri požiranju ali morebitno polnjenje želodčka preko sapnika bi lahko pojasnilo to situacijo, da imam preveč plodovnice?
>Ali se to lahko izključi šele po rojstvu?
>V primeru, da otrok ne bi požiral plodovnice ampak jo le vdihoval, me zanima, ali je v takih primerih potrebna kakšna operacija takoj po rojstvu otroka?
>Kolikšne so možnosti, da bi po kakšnem medicinskem ukrepanju otrok lahko normalno živel? >Kolikšna je ob občasni vidnosti želodčka verjetnost, da bi z otrokom vseeno bilo vse o. k.?
Se opravičujem za toliko vprašanj, vendar me vse to zares skrbi. Sem v 33. tednu in otrok je ustrezno velik. Hvala za odgovor in l.p.!
Spoštovani,
vsekakor do rojstva otroka gotove diagnoze verjetno ne bo mogoče postaviti, zato v najboljšem primeru ostane sum na anomalijo požiralnika v kombinaciji s sapnicama. Lahko se poskusi dodatne informacije dobiti še s fetalnim NMR, ki ga kolegi radiologi vse bolje obvladajo in redno z njimi sodelujemo zlasti pri anomalijah centralnega živčnega sistema, so pa zelo kooperabilni tudi pri drugih sumih na nepravilnosti in imajo velik potencial ter željo po sodelovanju. Če je tak sum podan, je seveda indicirano rojstvo v centru, kjer so vajeni ustrezne takojšnje pomoči pri reanimaciji otroka, v primeru, da ne bi vdahnil zraka takoj po rojstvu oziroma, da se čim bolj prepreči vračanje želodčne vsebine v dihala ter da se otroka čim ustrezneje premesti na kirurški oddelek za čimprejšnjo korekcijo ter za preprečevanje zapletov.
Če se na to anomalijo pravočasno in pravilno posumi ter ukrene vse, kar je mogoče za preprečevanje zapletov, ima otrok zelo dobre možnosti za normalno življenje , seveda, v kolikor se uspejo zapleti seveda preprečiti. to žal ni možno v 100% primerih, četudi pravilno in pravočasno postavimo sum in se ta potem izkaže za utemeljenega.
Spoštovani,
hvala za odgovor. Zanima me še, v katerih primerih bi lahko bilo “normalno”, da se želodček pri otroku ne bi videl na UZ? Ali se lahko tudi tako izprazni in potem ni viden? V kolikšnem času bi se potem, ko se izprazni “moral” napolniti?
Sicer nismo nameravali shranjevati matičnih celic iz popkovnične krvi, vendar me v tem primeru oz. v primeru takšne okvare zanima ali bi morebiti to lahko bilo še posebej uporabno oz. koristno? Hvala še za ta odgovor in lep pozdrav!
Spoštovani,
neopazen želodec ploda še ni okvara. To je samo znak, ki ga je pač treba raziskati. Najprej so UZ pregled ponovi čez nekaj časa in če se želodca večkrat ne da prikazati, se ga “čaka” recimo 20 do 30 minut in če se še vedno ne pojavi, potem je treba domnevati možnost, da je nepravilno razvit požiralnik (atrezija ezofagusa). Ob takšni nepravilnosti se običajno pomembno poveča tudi kolinina plodovnice, ker se ta ne porablja ustrezno s požiranjem in presnavljanjem. Sicer pa je želodec običajen votel del prebavne cevi in se občasno tudi povsem izprazni, vendar se v največ pol ure praviloma ponovno vsaj malo napolni. Če bi se res izkazalo, da gre za nepravilno razvit požiralnik, matične celice ne bodo pripomogle k boljšemu izidu potrebne operacije. Seveda pa imajo matične celice res velik potencial za mnogo drugih oblik zdravljenja, do katerega lahko pride tekom življenja.
Spoštovani dr. Pušenjak,
moj AFI se vedno giblje nekje okrog 29 (+/- 3 cm). Želodček ploda nekajkrat ni bil viden, nekajkrat pa je bil viden. Ko na svojem druge pregledu ista specialistka G ni videla želodčka je izrazila resno zaskrbljenost in sum na anomalijo požiralnika v kombinaciji s sapnicama, kar bi lahko pojasnilo tudi povečano količino plodovnice. Vendar se to lahko preveri šele po rojstvu. Ponovni UZ sem imela čez 1 teden, ko je bil želodček spet viden, čeprav resda nekoliko manjši. Sedaj je bila ista G zadovoljna in je rekla, da je vse o.k., ker je sedaj tudi ona videla želodček.
Glede na razlago iste G, kako se morebiti lahko želodček poveže s sapnikom in se polni preko vdihovanja plodovnice in da se to lahko preveri šele po rojstvu, me vseeno skrbi, kako je s tem, ko se otrok rodi? Lahko, da bo prišlo do tega, da bom morala roditi v najbližji porodnišnici, zato se mi postavlja vprašanje, ali je to takšna zadeva, da bo vsak pediater, ki naj bi takoj po rojstvu pregledal otroka pripravljen ustrezno ukrepati sam po sebi?
Ali bodo na kaj takšnega pripravljeni v vsaki porodnišnici, ne le v terciarnem centru?
Predvsem me skrbi, ker G v izvid ni napisala nobenega suma na morebitno takšno anomalijo?
Ob predzadnjem pregledu je le napisala, da ni bil viden želodec, ki tudi že prej nekajkrat ni bil opažen, nekajkrat pa je bil opažen. Iz zadnjega izvida pa izhaja le, da je bil želodec tokrat jasno viden (čeprav je ustno povedala, da je nekoliko manjši).
Zanima me ali lahko kakorkoli predlagam, prosim, (zahtevam?), da bi se kaj takšnega vseeno zabeležilo v izvid od pregleda, ki ga izvede specialistka G? Ali pa to ni običajno?
Saj resda želim verjeti, da je vse o.k., toda če se že izraža sum na kaj takšnega, in dejstvo, da imam konstantno povišano plodovnico, brez kakršnih ugotovljenih razlogov, vseeno ne bi rada tvegala preveč. (Mislim, da pacientke s popadki, ki bi govorila kaj takšnega brez česarkoli uradno zapisanega, nihče ne bo jemal resno.)
Tudi tega, da bi mi ob ponovni nevidnosti želodčka ponovili UZ za 30 minut jaz specialistom zagotovo žal ne morem predlagati… Ali pa morebiti vseeno obstaja kakšno takšno zapisano pravilo?
Zahvaljujem se vam za odgovor in za vaš čas, ki nam ga namenjate.
Spoštovani,
ja, se moram strinjati z vami. Nenazadnje ne gre zgolj za to, da se je slabo videl plodov želodec, ampak, da obstaja še vsaj ena sprememba, ki tudi podpira teorijo problema pri požiranju in to je prevelika količina plodovnice. Zato bi omenjeni sum “atrezije požiralnika z možno anomalijo zveze z dihali” bilo vseeno primerno jeamti resno ter se pripraviti na to možnost, četudi se potem izkaže, da ni prisotna. Če je namreč ta anomalija slučajno pristona, je žal ključnega pomena takojšna, pravilna pediatrična obravnava ter premestitev na otroško kirurgijo. Pred porodom se da za dodatno diagnostiko uporabiti še magnetno resonanco ploda. Četudi bi ta metoda ne dala dodatnih jasnih rezultatov, pa bi priporočil, da se opmenjeni sum zabeleži v MK ter da rodite v terciarnem centru.