porod doma – kaj menite o primeru, ki je razburkal javnost?

Kaj menite glede medijsko precej odmevnega dogodka, ki se je zgodil 30.1.2010, ko je slovenska porodnica ob strokovni asistenci tuje babice rojevala doma, ob zapletu pa so jo z reševalnim vozilom prepeljali v jeseniško bolnišnico?

Vsaka ženska ima pravico odločati o načinu in kraju rojstva otroka! Starši, ki se odločijo za strokovno pomoč, ravnajo odgovorno! Primer porodnice, ki je rodila doma in so jo zaradi poporodne krvavitve prepeljali v porodnišnico, kaže samo na to, da je babica ravnala odgovorno in situaciji primerno. Pri porodnih doma in v porodnih hišah / centrih vedno obstaja možnost transfera v porodnišnico – odstotek žensk, ki jih je potrebno prepeljati je cca 10 % (vsaka babica ima svoj lasten %, toda povprečje je cca 10 %). Omenjeni primer samo dokazuje, da takšen sistem dobro deluje! Če je porodnica “skoraj” umrla in so jo “skoraj” rešili, le kako je lahko že po dveh nočitvah zapustila porodnišnico? Kaj vam pravi zdrava kmečka pamet?

Če se ženska odloči roditi v porodnišnici, super! Naš sistem nam to omogoča. Kaj pa če tega ne želi? Zakaj v Sloveniji nimamo sistema (oz. ga ne začnemo pripravljati), ki bi nudil ženski tudi porod doma ali v porodni hiši / centru? Kakšna država smo? Ali bomo podprli podprli odločanje o načinu in kraju rojstva otroka ali bomo to preprečili?

Kako je lahko ime porodnice pricurljalo v javnost? S strani kriminalistov, ki so preiskovali primer ali s strani bolnišnice Jesenice? To je grobo kršenje varovanja osebnih podatkov!

Spodaj prilagam še izjavo društva Naravni Začetki. Dobro preberite, razmislite.

Izjava za javnost Združenja Naravni začetki – 4.2.2010

Zgroženi smo nad tem, da sta se ime in priimek porodnice oz. družine pojavila v medijih v trenutku, ko potrebujejo največ miru in spoštovanja zasebnosti.

Zgroženi smo tudi nad senzacionaliziranjem primera s strani nekaterih medijev.

Zgroženi smo nad demonizacijo odločitev staršev, gonjo proti možnostim odločanja in zapiranjem demokratičnega prostora.

V resnično demokratični državi bi morali resno razmišljati o dostopu do različnih, ob tem pa kakovostnih storitev v obporodni skrbi. Za ženske z nizkim tveganjem bi morali urediti možnost tako porodov doma kot porodov v porodnih centrih z ustreznimi komunikacijskimi potmi za prehod med njimi in bolnišnicami, kar pomeni tudi razumno bližino med njimi in zagotovljen prevoz. Babice bi morale biti dodatno usposobljene in izobražene za pomoč pri takih porodih. Poskrbljeno pa bi moralo biti tudi za zdravniško zaledje.

V Evropi in nasploh v državah razvitega sveta danes obstajajo številni porodni modeli z dobrimi praksami, ki vključjujejo tudi porod zunaj porodnišnice, o čemer se lahko poučimo tudi iz strokovne literature.

Že dolgo opozarjamo, da to področje v Sloveniji ni ustrezno urejeno.

Ni vprašanje – porod zunaj porodnišnice da ali ne – vprašanje bi moralo biti, kako zagotoviti porod, ki je varen za mamo in otroka, hkrati pa porodnici zagotoviti enako pomembno pravico do soodločanja o skrbi pri tako pomembnem dogodku kot je rojstvo otroka.

Ob medijsko izpostavljeni temi želimo opozoriti na pomembnost tehtnega premisleka o tem, kako se otroci rojevajo na ta svet in kdo o tem odloča.

Po našem prepričanju je čas za argumentirano in strpno obravnavo tematike: ta je neposredno povezana z zagotavljanjem reproduktivnih pravic žensk in družin, ki jih je tu nujno treba vključiti in spoštovati.

Za ureditev kakovostnih možnosti porajanja v različnih okoljih predlagamo odpiranje demokratičnega dialoga, ki v središče postavlja nosečnice, družine in dobrobit otrok.

Irena Šimovec, predsednica
Naravni začetki
Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva
Kranjska c. 2, 4208 Šenčur
prostori : Grablovičeva 54, Ljubljana
Tel. 01 544 34 79, 051 245 013
Elektronska pošta: [email protected]

Spoštovani,

pravzaprav ne vem, zakaj ste omenjeno pismo naslovili name, ker se večina tematike mene kot zdravnika, posameznika, prav malo tiče. Če je bila kršena zasebnost pacienta, naj to kršenje identificirajo in po svojih pooblastilih preganjajo za to zadolženi in usposobljeni organi. Kako se obnašajo mediji do vsega, kar razburja in vznemirja javnost pa itak veste in ti niso prizanesljivi do nikogar, ne do zdravstvenih delavcev niti do kakorkoli zanimivih posameznikov naše družbe. Vse v duhu “pravice do obveščenosti”, pa naj posamezniki ali njegova družina trpijo kolikor hočejo!!!??? Tu je bolj vprašljiva etika in morala dejavnosti medijev in tistih, ki medije financirajo.

Strokovno lahko komentiram le eno in edino stvar: izgubo krvi pri porodu. Kri je življenjsko pomembno tkivo, ki zagotavlja številne življenjske funkcije med drugim v akutni situaciji pomanjkanja krvi (hemoragični šok) predvsem oskrbo tkiv s kisikom. Če so možgani brez zadostne oskrbe s kisikom, v 5 minutah dokončno odmrejo in jim ni pomoči. Po več kot 5 minutni pomanjkljivi oskrbi možganov s kisikom, lahko pacientu tudi povsem ustrezno nadomestimo kri in s tem rešimo vse ostale organe, samo možganov ne in je potemtakem pacient možgansko mrtev! Če nam možgane uspe kljub izgubi krvi ohraniti v pogojih zadostne oskrbe s kisikom in hranili, ter pacientu dovolj zgodaj nadomestimo izgubljeno kri ter “zamašimo vse odprtine”, skozi katere je pred tem kri izgubljal ter nima drugih poškodb organov in tkiv, kot je to značilno pri porodu, lahko porodnica odkoraka iz porodnišnice v nekaj urah ali kot dotična v 2 dneh. Ostane sicer še tveganje transfuzijske reakcije, ki lahko nastopi v prvih 24 urah po transfuziji. Takšna izguba ob porodu je statistično predvidljiva in relativno redka (cca 1/100 težkih krvavitev z možnostjo transporta – konkretni primer je bil npr. tak in cca. 1/1000 kritičnih, ki jim noben transport razen takošnje neposredno ukrepanje v bolnišnici ne more pomagati). Vprašanje preživetja je torej pri takem porodu dejansko vezano na hitro in ustrezno oskrbo s krvjo v realnem času, ki v nobeni državi, tudi na Nizozemskem, kjer imajo v tem pogledu najboljšo organizacijo poroda na domu, ni enakovredna oskrbi v bolnišnici in je le vprašanje časa, da se nek primer ne bo končal srečno. Vaša interpretacija in videnje nevarnosti ter oceno ravnanja dotične babice kot dokaz, da je bilo vse v redu, saj se je dobro končalo, je torej milo rečeno slaboumna (ampak to gre laiku še odpustiti), najmanj pa je nekritično izkrivljena in zamegljena s preveč vtirjenimi interesi zgolj s pravicami, ki jih sicer legitimno zagovarjate, vendar žal povsem odlepljeno od realnosti naših javnofinančno-urbanistično-infrastrukturno-strokovnih možnosti! Vsa vprašanja politično-organizacijske narave bom zato preskočil, ker imamo v javnem zdravstvu preveč bolj perečih problemov in je vaša tematika v teh razmerah žal precej na repu prioritet trenutne javnofinančne politike. Dokler bo v zdravstvu, ki je že vtečen sistem, tako veliko pomanjkanje vsega, od osebja preko opreme do sredstev za ustrezno pridobivanje in obnavljanje znanja, pa tudi nastrojenost javnosti “proti” vsemu, kar se zgodi nezaželenega znotraj “sistema zdravstva”, so vaše želje in apeli lahko le znamenje prisotne pobožne želje, ki bo prišla na vrsto, ko bo nastopilo večje blagostanje družbe in bo dozorelo tudi spoznanje, da bi tudi to področje uredili na višji stopnji družbenega konsenza.
V danih realnih razmerah torej lahko dejanje omenjene avstrijske babice ocenjujem le kot nekritično sprejemanje tveganja možnih trajnih posledic pri porodnici, ki za oceno situacije verjetno nima dovolj znanja, kaj šele izkušenj, ne morem pa mimo občutka, da je finančni interes tudi v tem primeru nad strokovnim in varnostnim, kar je izjemno kočljivo in nevarno.

Lahko pa ob rob vsemu dodam še malo popra: Koliko bi po vašem mnenju morala biti priznana cena poroda v porodnišnici z vsemi tehničnimi in strokovnimi možnostmi, če je že cena prihoda babice na dom tolikšna, ko je bila v danem primeru, oziroma obrnjeno, kaj je tisto, kar daje tolikšno dodano vrednost, kot si jo zaračuna omenjena babica v primerjavi s ceno poroda v porodnišnici, ki pa je okrog 1500 EUR? Saj morda imam pa zmotne informacije, zato bi bil zelo zadovoljen, ko bi mi nekdo, morda kar vi, ki poznate celovito sliko, končno nalili čistega vina in javno povedali, koliko zaračuna babica, ki pride iz Avstrije na dom preverit, če je za porod že vse nared in primerno ter ugotovi, da ni in odide nazaj ter koliko zaračuna za celovito prisotnost pri porodu, ali ta dohodek prijavi davčnemu uradu in kje (v SLO ali doma v Avstriji), ali za svoje delo izdaja račune, kakšna je njena odgovornost in komu je odgovorna, če kje pogreši, kako je zavarovana proti nesreči pri delu (višja sila) in zakaj, če vse prejšnje ni urejeno, vseeno opravlja svojo dejavnost v Sloveniji v nasprotju s pravili in dogovori ter mora zato, da se izogne kazenskemu pregonu lagati o svojem statusu pred varuhi zakonitosti v SLO.

Spoštovani,

Številne najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da je za ženske in za otroke najbolj varen fiziološki porod brez intervencij. Pri tem se sklicujem na zdravnika, profesorja in uglednega znanstvenika dr. Michel Odenta, ki fiziološki porod definira kot porod, kjer je ženski omogočeno, da rojeva v varnem, toplem okolju in da pri tem ni opazovana. Tako okolje večini žensk omogoča, da rodijo same, s pomočjo lastnega hormona oksitocina, ki se v takem okolju lažje izloča, brez medicinske intervencije.

Ja, vedno so možni zapleti, in vedno gre lahko kaj narobe. Ko smo januarja letos na seminarju v Zagrebu vprašali dr. Odenta, kakšna je verjetnost, da se pri porodu doma kaj tako hudo zaplete, da je ogroženo življenje in zdravje mame in/ali dojenčka, je odgovoril, da je verjetnost enaka kot da danes nekoga med nami zadane kap. Seveda v kolikor so upoštevana osnovna varnostna pravila za porod doma, prisotnost strokovno podkovane osebe in medicinskega zaledja za nujne primere. Dr. Odent ima danes 80 let, prisoten pa je bil več kot pri 15.000 porodih (večinoma doma).

Je torej prav, da zaradi majhne možnosti, da bo šlo kaj narobe, vse porodnice obravnavamo kot bolnice in jih pripravljamo na morebitne zaplete? In s tem dejansko te zaplete povzročimo…

Lani, ko sem sama izbirala kako in kje bom rodila, me je izjemno razžalostilo dejstvo, da je Slovenija še precej za Evropo in da so naše porodnišnice najnovejša znanstvena dognanja v velikem ovinku obšla. Zato so pri nas še vedno rutinsko v rabi postopki kot so klistir, britje, metuljček v žilo, ležeči ali polležeči položaj, prepoved hrane in/ali pijače med porodom, konstantni CTG,… Kljub pravicam pacientov na papirju večini žensk ni dana možnost odločitve epizotomija da ali ne, porodi se sprožajo in/ali pospešujejo kot po tekočem traku…

V takem okolju se jaz ne morem počutiti varno, kljub bližini medicinskega osebja in številnim medicinskim pripomočkom. Zato sem se odločila za porod v Avstriji, v porodni hiši, v prisotnosti strokovno podkovane babice. V varnem in toplem okolju sem hitro rodila zdravo in srečno deklico. Čudovita in nepozabna izkušnja, ki me je okrepila kot žensko in mamo, moji deklici pa omogočila miren in prijeten prihod na ta svet.

A še danes me, Slovenko, odkrito povedano jezi, da sem morala čez mejo in na lastne stroške po svojo pravico do varnega fiziološkega poroda. Ni mi žal denarja, dala bi toliko kolikor imam, za tako čudovito izkušnjo. A srčno si želim in delujem v smeri, da bo vsem Slovenkam kmalu dana osnovna pravica do odločitve kje in kako bomo rodile. Predvsem zato, ker se s tem rojevajo srečnejše mame, srečnejši otroci in srečnejše družine.

Dr. Pušenjak, stroški poroda v Avstriji, v porodni hiši, ob prisotnosti strokovno podkovane babice so nižji kot stroški poroda v slovenski porodnišnici. Torej bi bilo tudi finančno smiselno čimprej urediti možnost porodov doma za tiste, ki to želimo, pa bo več denarja ostalo za kakšno bolj nujno medicinsko pomoč.

Lep pozdrav!

Strinjam se, da je porod psihosomatsko edinstven dogodek in da je pri tem torej velika večina dogajanja v glavi. Če se nekdo nekje ne počuti dobro ali varno, potem je seveda vse zaman. Nekomu, ki se boji letenja in v njem vidi le možnost strmoglavljenja ter meni, da je pešačenje najvarnejša možnost, bo pač celo življenje pešačil. Pomanjkanje urejenih pešpoti bo označil za izogibanje znanstvenemu napredku. Tudi prav. Vas zagotovo ne mislim prepričevati v varnost poroda v porodnišnici in navsezadnje vsakdo odgovarja zase in za svoje življenje. Nekaterim se morejo stvari žal zgoditi vedno na lastni koži in verjamejo le tistim ki mislijo enako. Vaši trditvi, da ste rodili čudovitega in srečnega otroka seveda verjamem, a povsem suvereno lahko trdim, da enako trdi tudi velika večina žensk, ki rodijo v porodnišnicah v Sloveniji. Ste pač tvegali in imeli srečo. Izbrali ste svojio pot. Se strinjam, da so resni dogodki redki, vendar je primerjava s kapjo v predavalnici pretirano omalovažujoča. Cilj bo vedno opravičeval sredstva in tu pač ne bomo prišli na isto valovno dolžino, vsaj dokler je na koncu za vse posledice zapletov pri pacientih odgovoren zdravnik, ki pacienta nazadnje obravnava. Pri nas v SLO je žal tako, da se lahko smrtno poškoduje objesten voznik avtomobila, potem pa se svojci in mediji bolj ukvarjajo s tem, če ga je zdravnik pravilno sprejel, strokovno obravnaval in zdravil kot s tem, kaj ga je sploh pripeljalo v bolnišnico oziroma do zdravnika. Saj bi lahko razpravljali v neskončnost, kar nima prav nobenega smisla. Vaša prepričanja pač razumem kot še sprejemljiv odklon od normale (normalno je tisto, kar je za veliko večino sprejemljivo in varno) in za vse odklone od normale smo v glavnem odgovorni sami. Vi ste se vsaj podali v porodno hišo, ki ima licenco za delo, je bila verjetno ustrezno potrjena od odgovornih za zdravstvo v Avstriji in ima zato tudi preverjene in vpeljane vse poti in mehanizme za varno dokončanje poroda v primeru zapletov. To pri nas še ne obstaja, zato je porod na domu pri nas pač še toliko manj varen in je na koncu nekaj podobnega kot je smučanje izven zavarovanega smučišča, torej nesmiselno tveganje. V prejšnjem dopisu sem povedal, zakaj trenutno organizacija poroda izven porodnišnic ni prioriteta organiziranega javnega zdravstva in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo morda drugače.
Z malo osnovne matematike pa bi pri dr. Odentu prišli do spoznanja, da je moral s 15.000 porodi biti prisoten pri vsaj enem porodu vsak dan nepretrgoma preko 41 let, ne glede na dan v tednu, praznike in druge dela proste dneve, kar je zlasti pri trditvi, da je šlo za porode na domu, ki so odročni in trajajo večinoma dalj kot v porodnišnicah precej smela, da ne rečem kar neverjetna trditev, ki ji vsaj jaz, ki o porodu nekaj malega vseeno vem, ne bi verjel in nekomu, ki že pri takšni osnovni trditvi ni verodostojen, ne verjamem tudi marsikaj drugega, kar je še težje preveriti kot število porodov, pri katerih je bil morda prisoten.

Spoštovani,

vaš odgovor je nespoštljiv in žaljiv za vse, ki mislijo drugače kot vi.
Ženske, ki se odločamo za porod doma ali v porodnih hišah se ne izogibamo znanstvenemu napredku; ravno nasprotno, sledimo mu in se zato odločamo za nam bolj varne porode, vedno z zavedanjem in spoštovanjem do medicine in tehnologije, ki se je z veseljem poslužimo takrat, ko je to potrebno.
Dr. Odent kot porodničar dela več kot 50 let, in ja, včasih je bil prisoten pri več kot enem porodu dnevno. Več o njem si lahko preberete na: http://www.birthworks.org/site/primal-health-research/michel-odent-md-biography.html, v branje pa vsem priporočam kakšnega od njegovih člankov: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/ ali kakšno njegovih novejših knjig.
Porodi doma so odročni in trajajo dlje časa? Se iskreno priporočam za kakšno znanstveno literaturo, ki to dokazuje.
Z željo po prijaznem in konstruktivnem dialogu vas lepo pozdravljam.

mislim, da se razprava žal spet sprevrača izven konteksta tega foruma, zato jo bom zaključil. Upam lahko le, da za zdaj v razpoložljivih pogojih rojevanje na domu v SLO ne bo zavzelo preširokega obsega, ker nas sicer nedvomno čakajo neprijetne posledice. Dvom v nadnaravne sposobnosti kogarkoli pač ne more biti žaljiv ali nespoštljiv, še zlasti, če je dr. Odent ob vseh pripisanih mu porodih na domu lahko bil tudi avtor vsemu napisanemu. Da je topla voda topla, ni treba znanstveno dokazovati, zato bi zaman iskali članek, ki dokazuje nekaj povsem logičnega. Naravni porod ima svojo naravno Gausovo krivuljo začetka (od 37 tednov do preko 42 tednov) in trajanja (od nekaj deset minut do nekaj dni) in se v cca. 1 do 2 % sam niti ne začne in bi brez medicinskega ukrepanja plod v maternici prej odmrl, če poroda ne bi umetno sprožili. Z “daljšim porodom” pa sem se v kontekstu odgovora morda res neustrezno izrazil, ker sem s tem imel v mislih, da babici oziroma porodničarju porod na domu vzame več časa, kajti priti mora tja, tam zaradi 4. porodne dobe in možnosti poporodnih krvavitev ostati do 3 ure po porodu in nato priti še domov ali pač k drugemu porodu in s tega stališča težko verjamem, da bi lahko babica ali porodničar bil prisoten pri več kot 1 porodu doma dnevno, ne le zaradi dejanskega trajanja vseh 3 ali 4 porodnih dob. Tudi če bi prispel le k iztisu ploda, bi zato potreboval vsaj 6 ur, če k temu prištejemo še prihod in odhod ter prvo porodno dobo, pa manj kot 10 do 12 ur v povprečju skorajda ni mogoče pričakovati. Seveda je v idealnih pogojih mogoče izvesti tudi več kot 1 porod na domu na dan, vendar takšnih ugodnih okoliščin ne gre pričakovati toliko, da bi bil lahko pri 15.000 porodih osebno prisoten v celem svojem strokovnem življenju, pa če bi prisotnosti pri porodu posvetil ves svoj čas. Pravico do dvoma v takšno trditev si pač samovoljno vzamem kot nekdo, ki ima o “porodu” v vseh pogledih precej bogate praktične izkušnje.

Pozdrav

Moja prijateljica je dve leti nazaj rodila doma 🙂 z asistenco italijanske babice. Vse je super potekalo, babica prinese s seboj vse potrebno, napihljivo kad- roditi je želela v vodi., itd

Ker je bila zelo zadovoljna s potekom in vsem skupaj, se je odločila ponovno roditi doma.
Na enak način. In zdaj ima še 4 dni starega sinčka :)))))

V nasprotju z mojim porodom, ko so me sprehajali iz sobe v porodno in spet nazaj gor in dol in na vse pretege dobesedno psihološko mučili!!!!, sm odločena, da moj naslednji porod poteka doma! Nikjer se ne moreš počutiti bolj prijetno kot doma.

To je seveda moje mnenje, vsaka ima pravico za svojo odločitev,jst sm po takšnem “državnem porodu” potrebovala 3 leta, da sm se sploh odločila še za enega otroka. Enostavno imam odpor še enkrat v porodnišnico. Rojevala sm s prehodi nazaj v sobo cele 3 dni! te prehodi so bili takšna morija, da glava boli. V sredo okol 9 zjutraj so me pripravili na porod, babica je rekla da bom do kosila že zaključila, ok in te pustijo samo, čez cca 6 ur me odpustijo, odklopijo vse in me pošljejo nazaj v sobo, čez pol ure spet panika ker sm imela že tri dni svoje popadke, in so me spet sprejeli v porodno…in tako do petka zvečer do 20.51, ko sm končno povila svojega fantka!!!!
Tri dni sm bila psihično na psu! Najrajš bi se dvignila in odkorakala domov, počutila sm se kot da nikomur ni mar zame še manj pa za otroka. V petek okol 16e ure, otrokovega utripa več ni zaznavalo, TAKRAT so šele uredili, da sm zares rodila. A je bilo res potrebno tri dni sprehodov in maltretiranja??? Pa še tale podatek… rodila sm 14.dan preko roka…

jst nimam več besed ZA porodnišnico, žal.
lp

Spoštovani,

žal primerjate neprimerljivi stvari. Postopek v porodnišnici, ki vam je zagrenil doživljanje poroda, kot ste si ga sicer zamišljali, verjetno res ni bil optimalen, ampak to nima nobene zveze z okrnjenimi elementi varnosti, ki so pri nas v SLO možni le v porodnišnici. Če sami tako ocenjujete, da vam je pomembnejše vse ostalo na račun varnosti, prosim, potem je to vaša izbira in to zavestna, saj ne morete trditi, da z možnimi posledicami niste bili seznanjeni. Dokler se porod ne zaplete je vse lepo in v redu, zapletov pa ne znamo zanesljivo napovedati. Ko se pred tem povsem normalen porod začne zapletati, se vse lahko odvije z bliskovito naglico in v katastrofalnih razsežnostih in če takrat ni na licu mesta vsega, kar je v tem primeru potrebno, se lahko vse skupaj konča tragično za otroka in/ali za nosečnico. O tem, koliko je bilo potrebnega sprehajanja preden se je pospešilo porod, je po mojem neproduktivno razpravljati. Očitno je za to obstajal nek razlog, morda celo vi sami niste dopustili, da bi se kaj aktivno ukrenilo? Ne vem, tega sem vajen pri nosečnicah, ki imajo svoj lasten pogled na porod in pridejo s porodnim načrtom, v katerem je podrobno našteto, kaj dopuščajo in česa ne in med drugim je pogosto zapisano, da ne želijo, da se predira plodni mehur in da ne želijo klistirja, kar oboje lahko porod pospeši in neredko tudi olajša. Tudi na “maltretiranje” imam nekoliko drugačen pogled kot vi. Morda ne veste, vendar se porod v naravi ne začne vedno z nenadnimi popadki, ampak lahko pred rednim začetkom že kar utrudi nosečnico s stalnimi zaganjanji in prenehanjem popadkov, kar lahko traja tudi teden dni in dalj. Maltretiralo vas je torej kvečjemu lastno telo, ne osebje porodnišnice, ki se je zgolj tekoče prilagajalo vašim simptomom in znakom poroda. O tem, kako poteka porod v naravi morebiti vprašajte kakšno od svojih družinskih prednic, kakšno babico ali prababico, če se bo še spomnila.

Moje mnenje je in bo ostalo, da je za mamo otroka in strokovno osebje najbolje, da porod poteka v porodnišnici, kjer je vse in vsi na razpolago, če se kaj zaplete. Tudi sama, sem rodila deset dni po roku in sem v zvezi s tem dala skozi raznorazne procedure v bolnišnični oskrbi, ki mi še zdaleč niso bile všeč, a glede tega, kje roditi, nisem spremenila mnenja.

Kaj je dandanes sploh še ‘naravnega’?? To, da se naokoli vozimo z avtomobili? To, da buljimo v računalnike? To, da živimo kot čebele v nabutanih blokovskih naseljih? To, da se na maratone pripravljamo na tekočih stezah v dragih fitnes centrih? Je naravno, da so naši otroci po vrtcih in ostalih institucijah, namesto doma?

Sama sem 4× rodila v LJ porodnišnici in imam za osebje same pohvale!! Strokovno, prijazno, tudi nasmejano, če smo take tudi me!!

Par vprašanj v razmislek ponujam vsem tistim, ki si tako zelo želijo roditi doma, ker je to baje ‘naravno’:

1) Ali si naročite na dom tudi frizerja? Ker nočete v neko zoprno stavbo in ste raje doma …
2) Vas potem moti tudi ‘grozna’ luč pri zobozdravniku in na ‘naraven’ način rešujete zaplete, kot so granolom, parodonotoza ipd.? Ali pride zobozdravnik oz. celo samo njegova asistentka k vam na dom? Ker je to pač (bilo) ‘naravno’, da si posuješ malo soli na boleč zob in čakaš, da sam izpade? 🙂
3) Se na splošno poslužujete inovacij, ki vam jih 21. st. lahko nudi (preliv za lase, bela zalivka za zobe, mostiček, luske za zobe, gelirani nohti, zobna proteza …)?
4) Kako pa potem gledate na pediatre? Res me zanima, kako ‘sodelujete’ z njimi – ali sploh peljete otroka na pregled?
5) Boste otroku privoščile zobni aparat, če ga bo potreboval, ali boste kot v starih časih pustile, da ima ‘naravno’ postavitev zob in zamaknjen ugriz?

Zdi se mi, da so časi take ‘spontanosti’ minili … moj predlog vsem, ki želijo na čim bolj naraven in spontan način roditi, je ta, naj prisluhnejo svojemu telesu in ne hodijo prekmalu v porodnišnico, temveč kakšen popadek več predihajo v gibanju same, doma – ali pa še raje celo sproščeno v naravi, na krajšem sprehodu 🙂

Nič takega ni več, če vidimo tekače, kako se raztezajo skoraj sredi Ljubljane, kaj pa je potem bolj naravnega kot to, da nosečnica predihava (ne preveč močne) popadke sredi Tivolija :)))

Pa srečno! 🙂