Cistokela: kar tako neomejeno dolgo?

Spoštovani!

Stara sem 29 let, 21 mesecev po porodu. Zaradi neprijetnega tiščanja sem v teh dneh odšla na pregled, ugotovljena cistokela (približno 7 x 7 cm). Pred tem je bila bulica majhna in se je vidno povečala v nekaj dneh. Ginekologinja mi ni povedala ničesar oprijemljivega, tudi ni predlagala zdravljenja.

Kolikor mi je znano, se s Keglovimi vajami stanje ne popravi (je to res?). Kirurško pa se ne zdravi pred končano reprodukcijo. Moja situacija je taka, da sva se s partnerjem razšla in lahko traja tudi 10 let, preden bom morda imela še otrok. Že sedaj pa se ne morem kar vnaprej odločiti, da jih ne bom imela več in iti na operacijo. Stanje je izredno neprijetno in groza me je ob misli na spolnost z novim partnerjem ob takem stanju. Zelo sem potrta. Je možno vseeno iti na operacijo, čeprav obstaja možnost še imeti otroke (bi bila ponovna operacija po ponovnem porodu neuspešna?)

Vpr. se glasi, kakšna rešitev mi sploh še preostane (glede spolnosti in nadležnega tiščanja), glede na to, da lahko moja reprodukcijska doba traja še dolgo vrsto let?

Hvala za karkšenkoli nasvet.

Spoštovani,

z vašim razmišljanjem se povsem strinjam in za to obstaja tudi rešitev. Operacija cistokele je povsem možna tudi ob še ne zaključeni reprodukciji, od metode operacije pa je odvisno, kako boste potem rodili. Z operacijo dosežen uspeh bi lahko pri morebitnem porodu potem “branili” tako, da bi vam opravili carski rez. Itak je cistokela z velikim deležem posledica genetske nagnjenosti k vezivni slabosti, neposreden povod za to pa je večinoma sam akt poroda. Sicer je v normalnih okoliščinah zaželjeno, da je operacija opravljena po zaključeni reprodukciji pa to ni vedno mogoče niti ne moremo tega vedno pričakovati.

Lepo pozdravljeni!
Stara sem 33 let, za sabo imam 2 vaginalna poroda. Prvega 2014 in drugega letos oktobra.
Tudi sama imam diagnosticirano cistokelo(v izvidu piše manjšo, ni pa navedena stopnja), zelo moti, ko stojim in hodim. Sem dobre 4t po porodu, cistokela se je pojavila 14 dni po porodu. Ker pa se je kmalu za tem pojavila tudi težava z lulanjem(uide mi, ko kašljam ali kiham in pa tudi težko izpraznim mehur-občutek imam, da ga, pa potem ko vstanem začutim pekoč občutek na koncu sečnice in vse skupaj čutim, kot da me ponovno lulat), sem se šla pokazati v porodnišnico.
Lulam tudi količinsko bolj malo, pa vseeno čutim, kot da moram nujno it. Če se uležem, težave izginejo. Torej tudi, če me je v stoječem stanju malo tiščalo, me, ko se uležem, neha in včasih grem šele čez 2 uri potem. Vnetja so izključena.

Cistokela pa me res iskreno, zelo zelo moti. Občutek tampona, ki leze ven, ne pove nič, to je 100x huje. Jaz sem totalni invalid, ko stojim. Psihično me načenja. Namesto, da bi se veselila sprehodov s sinom, mi je že v naprej slabo kako bom ves čas pozorna na “izboklino” v nožnici.

V porodnišnici so me pogledali, vaginalno in uz. Povešenosti maternice ni zaznati(piše, da je na svojem mestu, le da je še malo povečana) in tudi rektokele se ne zazna. Vidna pa je cistokela, ki ne sega ven in je,kot so zapisali, majhna.
Zdravnica je mnenja, da se me pošlje na fizioterapijo in elektrostimulacijo medeničnega dna. Keglove vaje delam redno, na dnevni bazi. Rekla mi je, naj z njimi nadaljujem in naj jih izvajam v leže, ko se “cistokela skrije”.

Ali se bo to sčasoma kaj popravilo? Jaz večno s tem občutkom v nožnico ne bom mogla živeti .. se lahko mišice medenicnega dna vsaj toliko okrepi, da bi cistokela vsaj do te mere “šla noter”, da je ne bi več čutila tako močno ob vsakem koraku? Kakšne izkušnje imate s tem?

Razmišljam tudi o laserski operaciji. Kdaj bi bilo smiselno razmišljati v tej smeri, po 6ih mesecih?

Vprašala bi še za zrak(mogoče bolj mehurčki), ki se mi konstantno kotalijo po nožnici. Je to povezani z cistokelo ali je to zaradi poroda oz. zakaj za vraga je tak prepih tam dol? Ko se usedem uspem zrak ven dobit, ampak z gibom vstajanja ga nekako spet uspem noter povlečt in sem na istem…

Imam tudi zelo suho nožnico(polno dojim), vem da je to posledica manjke estrogena… Prebrala pa sem, da se pri suhi nožnici včasih pojavijo tudi težave z uriniranjem in inkontinenco, je možno, da bi mi Vagifem kaj pomagal? Mogoče pa je to vzrok težavam z lulanjem in ne cistokela? Samo naglas razmišljam.

Že v naprej se vam lepo zahvaljujem za vse napisano, obenem opravičujem za dolgo objavo in toliko vprašanj.

Hvala, ker ste!

Lp, Zala Luna

Spoštovani,
žal proti cistokeli pomaga le operacija in nič drugega. Ta se izvede le, če so težave res hude in ne prej kot 6 mesecev po porodu, ko se vsa tkiva dokončno postavijo tako, kot bodo potem ostala. Mnogo težav ki so posledica spremenjene statike organov medeničnega dna (sečni mehur, nožnica, sečnica, maternica) se v 6 mesecih popravi, deloma zaradi naravnega celjenja in rehabilitacije, deloma s povečevanjem tonusa mišic medeničnega dna z vajami po Keglu. Laserski postopek cistokele in inkontinence zaradi tega ne bo odpravil, prav tako dvomim, da bi lahko odpravil težave “s prepihom” v in nz nožnice. Glede na to, da ste šele 4 tedne po porodu, bi res priporočil, da se najprej podvržete konzervativnim načinom zdravljenja oziroma rehabilitacije, kot je fizioterapija in vaje. Ne obupajte tako hitro, kajti za enkrat še niste zaključili niti najožjega poporodnega obdobja, ki traja 6 tednov. Estrogeni ne pridejo v poštev.

Prav lepa hvala za vaš odgovor.

Velja, bom dala telesu čas, da se rehabilitira in da se vse postavi na svoje mesto. S keglovimi vajami bom pridno nadaljevala.

Zakaj ste mnenja, da laser ne bi vsaj malo popravil cistokele? Na internetu se najde nekaj žensk, ki so lasersko operirale cistokelo(ni jih veliko, pa vendar) in so bile zadovoljne.

Kako pa je z elektrostimulacijami? Me na to napoti ginekolog? Jento v privatnih ordinacijah ali tudi na napotnico?

Vprašala bi vas še ali se kdaj pacientke z cistokelo gleda tudi v stoječem položaju ali se tega ne dela? Namreč v leže vse lepo noter zleze in zgleda veliko bolje, kot pa če vstanem.

Jaz sem pogledala z ogledalom in cistokela je na strani proti sečnici(torej sprednja stena noznice), ampak ob zadnji steni nožnice je tudi(ko stojim ali sedim) ena izboklina, ginekologinja ki je to pogledala je z sigurnostjo rekla, da rektokele ne vidi. Ni mi jasno kaj potem to je? Imate kakšno idejo? Sicer imam prebavo bp.

Najlepša hvala ponovno za vsa pojasnila in nasvete.

Spoštovani,
cistokela je anatomska sprememba, ki je posledica oslabitve podpornega tkiva mehurja in te oslabitve ni mogoče ojačati z laserjem. Stavil bi, da je učinek pri cistokeli čisti placebo ali še slabše, “laž”, ker nekdo, ki plača več sto eurov za nek postopek si preprosto noče priznati, da jih je vrgel stran. Če je laser pomagal, pa diagnoza ni bila pravilna. V bistvu me psihologija uči, da nekdo, ki mu je nek postopek pomagal o tem redko govori sam od sebe, ampak večinoma le, če ga kdo kaj vpraša, nadpovprečno hvalijo pa neko fancy reč predvsem ljudje, ki s tem sami sebi dopovedujejo, da je moralo pomagati, sicer ne bi toliko stalo. Zelo podobno so ocenjevali drage in poceni shujševalne kure, drage in poceni kreme za nego kože, drage in poceni mazila proti soncu itd. Verjamem, da bi učinkovitost laserske korekcije cistokele hitro padlo na nič, čim bi zadeva bila zastonj oziroma na napotnico.
Cistokelo se lahko gleda tudi leže, če se pacientka ob tem malce napne, ni je pa niti treba videti, saj se jo da lepo otipati oziroma se lepo otiplje pomanjkljiva vrzel, skozi katero se mehur sicer stoje boči.
Glede na vaš opis morebiti niti ne gre za cistokelo ampak za urethrokelo, torej izbočenje sečnice. Vsekakor je to stvar ocene ginekologa in realno sliko lahko pričakujemo šele 6 mesecev po porodu.

Ponovno lepa hvala za odgovor. Kar se tiče vaše razlage glede laserja, ji ni mogoče oporekati, saj je logična in se z njo strinjam.

Ginekologinja v porodnišnici, ki me je pregledala je rekla, da zatipa cistokelo, rektokele ne. Izbočenja sečnice pa sploh omenjala ni.(edino kar jaz na “uč” opazim je to, da je luknjica, kjer lulam, večja)

Čez 1 teden imam pregled še pri svoji osebni ginekologinji in jo bom prosila, da res dobro pogleda da bo jasno kaj je in kaj ni.
Vprašam samo še zadnje; vidim, da se pri cistokeli določa tudi stopnjo. Se to tudi lahko samo zatipa ali je treba vstati, da se vidi do kam “seže” izboklina? Ali se samo napneš in se vidi, do kam sega?

Želim vam uspešen dan in se vam zelo zahvaljujem za čas, ki si ga vzamete.

Samo še to, kako si lahko pomagam z suho nožnico v času dojenja? Pravite, da estrogeni vaginalno ne pridejo v poštev, obstaja kaj drugega?

Spoštovani,
če res želite vedeti, kaj je narobe in kaj ter koliko se kaj boči v nožnico, potrebujete oceno specialista, uroginekologa, ki te reči tudi zdravi, bodisi z operacijo ali z drugimi metodami. Ambulantni ginekolog, ki sam ne operira, ima zelo omejene izkušnje in preprosto tudi ne more imeti vsega potrebnega znanja za oceno stanja. Je pa primerern za oceno, kdaj je kaj objektivno narobe in kdaj gre bolj kot za objektivno težavo za kaprico oziroma motnjo, ki konkretnega pacienta pač močno moti. Glavni igralec v tej igri pa ste Vi. Samo Vi namreč določate, koliko vas kaj moti in koliko bi radi, oziroma koliko se vam zdi nujno, da se kaj popravlja, ob tem, da morate seveda vedeti, da prav nobena razpoložljiva metoda zdravljenja (korekcije) nima 100% le pozitivnih učinkov ampak ima vsaka lahko tudi negativne. žal včasih negativni preglasijo pozitivne, zato odločitev za katerokoli rešitev, zlasti invazivno, ni vedno zadovoljujoča.
Objektivni kazalci stopnje motnje oziroma spremembe nam služijo za objektivizacijo potrebe po ukrepanju. Tako nižje stopnje s pretežno funkcionalno komponento pretežno zdravimo konzervativno z raznimi fizoterapijami, elektrostimulacijo, magneti, morda tudi lasersko terapijo, višje stopnje od najblažje pa se praviloma zdravijo invazivno, ker funkcionalne metode redko, če sploh kdaj pripeljejo do občutnejšega izboljšanja.

No, sistemski estrogeni(tablete za oralno uporabo) v času dojenja ne pridejo v poštev, lokalni občasno pa bi bili še sprejemljivi (npr. Vagifem), ampak izkušnje kažejo, da kaj dosti ne pomagajo. Bolje se izkaže redna uporaba lubrikantov pri spolnih odnosih ter kreme s hialuronsko kislino za lajšanje težav atrofičnega vaginitisa.

Pozdravljeni,

Sem 4 mesece po tretjem porodu. Prvi porod se je končal, žal ne morem opisati drugače, kot s skokom babice na fundus, pri čemer sem imela občutek, kot da mi bodo vsi trebušni in medenični organi zdrsnili skozi nožnico. Pri prvem porodu sem imela tudi prerezan presredek. Takoj po porodu so se začele težave z uhajanjem urina (ob kihanju, teku, močnem tiščanju…), ki jih pred tem nikoli nisem imela (bila sem fit, tekla sem 3x na teden, hodila na vodene vadbe…) Drug porod čez dve leti je bil fizično bolj naporen, saj je bila deklica večja (4000 kg in 54 cm), so mi pa na koncu pomagali le z rahlim pritiskom na fundus, ki ga sploh čutila nisem (pa nisem potrebovala protibolečinskih sredstev). Nisem bila rezana/šivana. Težave z uhajanjem se niso poslabšale. Tretji porod je sledil dve leti po drugem, 3800 g in 52 cm, 37 cm glavica. Zelo lep naravni porod, brez pritiska na fundus, brez rezanja/šivanja. Dva meseca po porodu se mi je pa zraven že poznanih težav z uhajanjem urina, pojavil še občutek tujka v nožnici (kot ne do konca vstavljen tampon), zlasti pri daljših sprehodih. Moj gin je povedal, da gre za blažjo cistokelo, svetoval keglove, ki jih res redno izvajam. Po dveh mesecih je stanje še slabše. Bulico zatipam tik za vhodom v nožnico in res me moti. Naj še omenim, da sem v drugi in tretji nosečnosti imela precejšnje vaginalne varoce in da sem od avgusta 2016 do danes ves čas bila noseča in/ali sem dojila.

Torej, moje vprašanje je, ali se to sploh lahko popravi brez operacije? Kaj vse lahko storim sama? Res si želim spet teči, telovaditi in loviti otroke, z njimi plezati jn skakati…

Že vnaprej hvala za odgovor in lepe praznike vam želim!

Mogoče je še relevanten podatek moja starost… 🙂 stara sem 32 let.

Spoštovani,

kot že sam izraz “cisto KELA” pove, gre za kilo, torej izbočenje mehurja v nožnico zaradi poškodbe tkiv, ki mehur podpirajo. To je ena od klasičnih posledic poroda oziroma več porodov, ki vsak doda malo k problemu. Tega z nobenimi vajami ni mogoče pozdraviti, ker vadimo lahko le mišice, cistokela pa ni problem mišične, ampak vezivne podpore nožnice. Skratka, omenjeno je žal mogoče korigirati le z operacijo. Tudi noben laser vam ne bo pomagal, četudi vam ga bo morda ponujal kateri od specialistov za uroginekologijo. Na voljo pa je predvsem “plastika vagine”(klinasto izrezanje odvečnega dela ter dvig in oblikovanje s podpornimi šivi).

Hvala za hiter odgovor.

Če dobro razumem, se potem pri tej operaciji dejansko odreže ta del, ki sega v nožnico, torej del mehurja? Ali je to potem trajna rešitev ali se vseeno rado ponovi? Ali je operacija priporočena ali se uporabi samo v primeru, da stanje moti vsakodnevna opravila? Ali se lahko brez ukrepanja stanje še poslabša in postane nevarno? Lahko po operaciji ženske normalno tečejo itd.? Predvidevam pa, da to pride v poštev šele po končanem dojenju…

Hvala vam.

odstrani se del nožnice, ki se boči skupaj z delom mehurja v lumen nožnice, mehur se pa potem podpre s podpornim šivom ter pokrije z zmanjšanim delom nožnice. Kot bi odstranil “gubo” nožnice, stranska dela ponovno zašil, pred tem pa dvignil podlago, jo premostil s šivi in jo fiksiral na stranskih sidriščih. Verjamem, da tega ne morete razumeti, ker ne znate anatomijo, ampak to niti ni vaš problem. Stanje nikakor ni in tudi ne postane nevarno, lahko je le neprijetno, ker stalno povzroča občutek tujka in tiščanja.
Vsekakor priporočam, da pred načrtovanjem operacije (v kolikor vam jo ginekolog priporoči) prenehate dojiti. Sicer pa tek, poskoki in vse dejavnosti, ki povečujejo tlak v trebuhu (dvigovanje, kronični kašelj, debelost ipd.) cistokelo poslabšujejo, ampak kot rečeno, nevarno to ni in tudi ne more postati.

Pozdravljeni,

sem 7 tednov po porodu, rodila sem prvega otroka. Iztis je trajal 2 uri, ker je bil obseg glave otroka zelo velik in se je glava spuščala “mic po mic”. Poleg epiziotomije sem imela še rupturo vagine. Zelo kmalu po prihodu domov se mi je rana zagnojila, vendar se je le-ta se je neverjetno lepo sčistila in popolnoma zacelila v 3 tednih, ob okužbi niti do dehiscence ni prišlo, kljub velikem pararektalnem infiltratu. Se mi je pa 4 tedne po porodu pojavila težava – tkivo nožnice se je očitno zelo raztegnilo in tako se je pojavil moteč občutek mehurčka/tujka v nožnici. Ko se potipam al stoje pogledam v ogledalu, vidim stene vagine čisto pri vhodu, nad zelo ozkim in tesnim “robom” tkiva. Ginekologinja me je pogledala in rekla, da je sprednja stena nekoliko šibkejša, zadnja pa še šibkejša (rekla je – jaz bom kar napisala rektokela, čeprav naj ne bi bila ravno) ker sem iz stroke in pač precej pozorna na vse skupaj, sem dobila napotnico za uroginekološko obravnavo na Kliniki. Razen nadležnega občutka “dotikanja notranjosti nožnice z zunanjim okoljem” nimam ostalih težav – nimam inkontinence, pri odvajanju blata pa imam pač od nekdaj težave, ki so enkrat bolj in drugič manj izrazite.
Opravila sem že kar nekaj poporodnih pregledov, vendar sama še nisem naletela na žensko s podobimi težavami takoj po porodu ali v taki nizki starosti. Nimam še 30 let, o pesarju pred 70.letom niti slišati nočem, operirati pa me prav gotovo ne bo želel nihče, dokler ne bom praktično menopavzalna, kar bo čez cca 20 let. Mislim, da so moje MMD okej, pride do lepega dviga presredka med izvedbo Keglovih vaj – menim, da fizioterapija stanja ne bo izboljšala in da je okvarjena predvsem vezivna komponenta. Mnenja in raziskave o laserskih tretmajih so deljena – določeni specialisti, ki jim zelo zaupam, ga svetujejo (čeprav ga sami ne izvajajo), spet drugi so alergični samo ob omembi :). Do sedaj sem dobila od žensk feedback le pri stresni inkontinenci – ki je bil večinoma dober. V resnici sem precej obupana, ker s tako nožnico ne bom mogla delati tega, kar delam (nočno delo, operacije…), nikoli več ne upam roditi ali biti noseča – čeprav bi še imela otroke, ne bom mogla športati, psihološko me že zdaj uničuje. V bistvu bi, ko sedaj pomislim, raje imela dehiscenco in sekundarni šiv, ker se to zaceli, cisto in rektokela pa uničujeta življenje. Vem, kako izgledajo ženske s cisto in rektokelo, vem kako živijo in osebno raje umrem, kot da za sabo “vlačim” nožnico do operacije ali do smrti in ne, pesarja ne bom imela, ker potem gre spolno življenje adijo.
Vem (in vsi mi govorijo), da je treba počakati vsaj 6 mesecev za končno oceno stanja, ampak zanima me, kake so vaše izkušnje – v kolikšni meri se ženskam simptomi descendirane vagine po porodu popravijo – tudi, če se sama anatomija ne popravi v večji meri? Maternica je sicer zelo visoko in popolnoma skrčena. V bistvu je trenutno moje edino upanje, da gre samo nazaj (čeprav imam občutek, da je iz dneva v dan samo slabše in da je teh 6 mesecev blabla). V kolikor bo slabše ali pa bo ostalo enako, me zanima, če poznate primer, ko so operirali mlado žensko in je kasneje še rodila, pa porod ni uničil učinka operacije oz. so ji naredili sekcijo? Pa kdo jo je sploh želel operirati?

Hvala za odgovor in lp

Spoštovani,

glede na to, da ste kolegica, mislim, da si zaslužite osebni pogovor. Pišite mi prosim v zasebni del foruma in vam sporočim telefonsko številko.