Spoštovani dr.Pušenjak.

Že cel teden premlevam kaj in kako bi nadaljevala svoje dogovarjanje z G, zato pred tem še vas lepo prosim za mnenje o mojem primeru.
Danes sem dopolnila 37t svoje sicer 5 nosečnosti, vendar je to moj 3 otrok (imela sem 2 SS). V torek, ko sem bila v 36t 3/7, je ginekologinja izmerila plod (deklico), ki je po oceni tehtala že 3000g. Kar me skrbi je, da je HC bil 318, AC pa 331, torej trebuh kar nekoliko večji od glavice. Plodovnice nekoliko več. V 33t 3/7 je otroka namerila 2100g (mer ni napisala), kar pomeni, da je v 3 tednih pridobil 900 g.
Naj vam razložim, zakaj me velikost ploda tako zelo skrbi (in to ves čas ponavljam tudi ginekologinji, ki pa o tem nič ne reče). Namreč novembra 2011 sem rodila prvič in pri tem porodu je šlo narobe skoraj vse kar lahko gre. Najprej to, da otroka G ni izmeril od 29t naprej kljubtemu, da sem imela ogromen trebuh in sem ves čas ponavljala, da nekaj ni ok. Naj omenim, da sem majhne in drobne ostave. Takrat sem prišla v P 2 dni čez rok, ker me je vse hudo srbelo že cel mesec, a me ginekolog ni poslal naprej, čeprav sem imela vse jeterne teste precej povišane, ŽK sploh ni preverjal. V P so mi tisti dan predrli plodove ovoje, po 8ih urah poroda, ko se ni nič nikamor premaknilo in ko je hči imela stisko, so mi naredili vakuum. Porod je bil grozen, najslabse kar lahko prvorodka izkusi. Še slabše pa je bilo poporodno obdobje. Babice so mi na trebuhu pustile ogromne podplute, da sem se komaj premikala. Deklica je tehtala 4490 in je imela obseg glave 37,5. Imela sem raztrganine 2 stopnje, raztrgano vagino in hematome… poleg tega pa hudo bolečino v sramni kosti, saj sem že med nosečnostjo trpela za hudo bolečino v tem predelu in nosila pas. Skratka, ker nisem mogla hoditi sama naprej, sem nekaj tednov hodila samo nazaj, naprej sem lahko hodila samo s pomočjo bergel,ki sem jih uporabljala kar 3 tedne, hodila sem tudi na fizioterapijo. Trajalo je dobro leto, da so bolečine v sramni kosti popolnoma izginile, bolečine v vagini in presredku pa nikoli, še zdaj jih predvsem ob utrujenosti in daljšem obdobju hoje in stanja, čutim, včasih tako hudo, da ne morem niti stati. 2013 sem nato pri drugi uspešni nosečnosti najprej zamenjala ginekologinjo, nato pa sem zaradi srbečice in povišanih jeternih testov bila hospitalizirana za nekaj dni v P v 34 tednu. Zaradi predhodno ekstremno velikega otroka, so mi tam svetovali sprožitev poroda s tabletko en teden pred rokom, ker se pri večjih plodovih večkrat zmotijo pri oceni teže (besede takratne ginekologinje v P). V kolikor bi se izkazalo, da je plod spet tako velik, bi porod končali s CR. S tem sem se strinjala, CR si nisem želela, raje predčasno porod. K sreči je bil deček normalne velikosti, obseg glave je imel 35,5 in tehtal je 3420g. Porod je bil hiter, gladek, lahek, brez prereza presredka, imela sem samo 1 šiv. Vem, da je to že tretji otrok in da so porodne poti razširjene, ampak glede na to, da imam eno ne prav uspešno izkušnjo s prevelikim plodom in dolgo okrevanje po njem ter za tem porod z normalnim plodom, me skrbi, da bi kljubtemu pri velikem ali celo ekstremno velikem otroku tudi ta porod bil podoben prvemu. Takrat sva bila s partnerjem sama in sem si dolgo okrevanje nekako lahko “privoščila”, zdaj pa imam doma dva majhna otroka, ki me poleg novorojenčka potrebujeta. Ne želim si CR, daleč od tega, morda le, da bi se mi porod sprožil vsaj na rok (25.8.2018) ali kak teden prej. Zanima me vaše mnenje. Kaj bi vi naredili v takem primeru?
Za posvet sem pripravljena priti tudi osebno k vam. Tokrat so jeternih testi in ŽK v mejah normale.
Res najlepša hvala za odgovor

Spoštovani,
mislim, da osebni posvet pri meni ne bo potreben. Prva zgodba je res takšna, da bi spadala kot primer slabe prakse na Fakulteto za babištvo in mogoče tudi na Medicinsko fakulteto v okviru za enkrat neobstoječih predmetov (mogoče na temo: “strokovne odločitve v zvezi s porodom in dinamika sprememb odločitev glede na klinični potek poroda”), saj se zdi, da je bila trma glavni razlog za slab izid prvega poroda predvsem za vas, lahko pa bi se slabo končalo tudi za otroka, pa je imel srečo.
Glede na trenutne podatke o vašem plodu in glede na informacije, ki ste jih dali o drugem porodu menim, da ni razlogov za strah pred 3. porodom niti za strah pred prevelikim plodom. V zadnjem mesecu plod morebiti pridobi še 500 do 700g, pri trenutni oceni teže prej prvo kot drugo, obsega 37,5 pa ne more več doseči, še manj preseči, zato se tudi potek v takšni obliki ne bo ponovil. Drugo je, če se slučajno pokaže kakšna plodova stiska, ampak tega nikoli ne moremo predvideti.