mikrognatija
zgolj na podlagi slike je težko reči, če gre še za fiziološko ali že za patološko mikrognatijo. Tudi normalni plodovi imajo namreč spodnjo čeljust nekoliko krajšo od zgornje. Kakorkoli, izolirana mikrognatija ni problem in zaradi tega ne delamo dodatnih preiskav, je pa to lahko razlog za natančnejšo morfologijo z namenom najti še kakšen, dodaten razlog za genetsko obravnavo.
Pozdravljeni, navezujem se na prejšnji zapis. To je slika z morfologije na kateri niste ugotovili nič izven meja normale, vsi parametri na NS in morfologiji so namreč o.k. Sama sem na majhno čeljust pomislila zgolj ob primerjavi s sliko ploda ki jo imam s prejšnje nosečnosti. Danes je trajanje nosečnosti 29t1d, naslednjič pridem k vam 9.5.18. Menite da zadeva zahteva dodaten morfološki pregled pred tem terminom? Sicer je otrok zelo živahen . Zavedam se da so si otroci različni, prebrala sem da se čeljust pri veliki večini otrok sama popravi po porodu z dojenjem. Skrbijo me le morebitne genetske težave. Gre pa za nosečnost po ivf postopku z donorsko jajčno celico (4.nosečnost/še nimava otrok). Če se da, bi vas prosila da vprašanja in odgovora ne objavite javno.
Hvala in lp
dodatnega morfološkega pregleda to ne zahteva, se pa lahko malo bolj posvetim oceni čeljusti ob naslednjem obisku v UZ ambulanti.
Spoštovani,
noseča sem 22 tednov in 2 dni (nosečnost po IVF) in včeraj sem opravila morfologijo ploda, kjer je bilo vse v najlepšem redu. Pred tem sta bila opravljena tudi NT in razširjeni Nifty, vse ok, nizko tveganje. Ima pa plodek precej neizrazito spodnjo čeljust, kar me malce skrbi, ker sem prebrala, da je to lahko povezano z genetskimi nepravilnostmi. Majhno čeljust ima sicer tudi moj mož, tako da sklepam, da je sin pač po njemu. Vseeno pa se mi zdi čeljust na slikah zelo majhna, premajhna. Ginekologinja, ki je opravljala morfologijo je sicer zelo izkušena. Ali lahko iz tega sklepam, da bi opazila, če bi dejansko šlo za mikrognatijo? Ali naj ji na naslednjem pregledu omenim svojo skrb? Mož pravi, da kompliciram, mene pa vseeno skrbi.
Spoštovani,
saj poznate rek: strah ima velike oči? No, vseeno vam strahu nihče ne more odpihniti kar tako, z ugibanjem ali na pamet prepričevanjem, da ni nič. Ostane vam torej le dvoje:
– da si poiščete možnost drugega mnenja ali
– da se res pustite prepričati od vaše okolice, da ni nič narobe.
Seveda vprašajte še svojo ginekologinjo, kaj misli o tem.