Spoštovani.

Nekaj koristnih informacij sem že našla na Vašem forumu, nekaj tudi na wikipediji, a na žalost ne dovolj, da bi si znala odgovoriti na vprašanje.

Razmišljam namreč o popustljivosti MV v nosečnosti kot posledici predhodne dilatacije. Konkretno me zanima ali možnost za popustljivost narašča s pogostnostjo širitve (npr. več posegov = večja možnost za kasnejše težave, ker se MV že zaradi same narave posega “razrahlja”) ali pa je popustljiv MV zgolj posledica morebitnih mehanskih poškodb MV ob posegih v maternico, ki se lahko – ali pa tudi ne – pripetijo?

Če prav razumem stroka namreč priporoča izogib vsem nenujnim oz. preventivnim posegom v maternico (npr. operativna histeroskopija) pri ženskah, ki še niso rodile, saj lahko širjenje okvari trd oz. nezrel maternični vrat. Pri ženskah, ki so že rodile pa je verjetnost za to manjša. Ali torej prav razmišljam, da pri ženskah, ki so že rodile, MV ostane trajno spremenjen (mehkejši, bolj odprt oz. zrel – in je posledično zato možnost poškodbe nižja)? In če so dilatacije pri ženski, ki še ni rodila, opravljene brez poškodbe, se MV kmalu vrne v prvotno stanje – ali pa je morda vseeno smiselno, da smo že avtomatično bolj pozorni na stanje MV v nosečnosti?

Upam, da je vprašanje zastavljeno razumljivo. Hvala in lep dan!

Spoštovani,
iz vašega dopisa ni razvidno, da bi vi imeli kakšen problem, ampak ste se lotili teme, kot bi šlo za raziskovalno nalogo ali predavanje. Temu ta forum ni namenjen. Vaše razmišljanje je že ustrezno, ampak ne razumem poante.

Pozdravljeni,

hvala za odgovor. Seveda me te zadeve ne zanimajo kar tako :). Pred kratkim sem bila zaradi neuspele nosečnosti in nato neuspelega poskusa prekinitve z zdravili, v roku enega meseca na abraziji, nato pa še na reabraziji. Po tem sem dobila še napotnico za histeroskopijo, zaradi odstranitve pregrade, pri čemer pa mi ginekologinja ni nič omenjala morebitnega tveganja povezanega s popustljivostjo MV v bodoči nosečnosti.
Zdaj bi pač rada sprejela čimbolj informirano odločitev ali napotnico sploh koristiti ali ne in so se mi začela postavljati takšna vprašanja.

Pa brez zamere in lep dan.

Spoštovani,
na odnos do pregrade v maternici v slovenski ginekologiji je imel dolga leta zelo vpliven kolega, ki je bil v marsičem na svojem področju izjemno inovativen in nosi zasluge za marsikateri napredek (tudi za uvedbo postopka OBMP v SLO), ampak v tem pogledu, da bi lahko 10 mm histeroskop sam po sebi povzročil škodo na materničnem vratu, je bil pa alergičen in je ponorel, če si mu samo omenil to možnost. To je povzročilo za moje pojme nekakšno “strokovno slepoto” za ta potencialni problem v Sloveniji med vsemi mlajšimi kolegi od njega. Vmes se je tehnologija spremenila in so se pojavili tanjši histeroskopi, npr 5 in 4,5 mm. Ti so glede škode zagotovo bistveno manj problematični, če sploh, nudijo pa slabši optični pregled nad področjem, ki se ga operira. Kakorkoli, pregrado ima smisla odstraniti, če se ji lahko pripiše kakšen vpliv na reprodukcijo konkretne ženske. Statistični vpliv pregrade na stopnjo splavnosti je namreč le 25%, torej pri 75% nima vpliva.
Mogoče se pozanimajte, s katero tehnologijo vam nameravajo opraviti histeroskopijo (debelo cevno 9,5 ali 10mm ali tanko cevno 4,5 ali 5mm). Tankocevna histerospopija ni problematična in je lahko tudi kar tako, brez posebne indikacije, pred debeloevno histeroskopijo pa bi se veljalo vprašati, če je poseg res nujno potreben.