Lep pozdrav,

na vas se obračam za mnenje. Čaka me drugi porod in vedno bolj me grabi panika, da se zgodba ne ponovi. Če (upam, da) na kratko opišem izkušnje.

Prvi porod se je začel z odtekom vode ob 5.00 uri zjutraj v 39. tednu. Nekaj čez 5 sem prispela v porodnišnico kjer je sledil postopek ctg-ja in vaginalnega pregleda. Ugotovljano je bilo ,da nisem nič odprta (popadkov ni) in je če citiram “mv takšen, kot bi imela do poroda še 4 mesece”. V porodno so me poslali ob 6.00 in vstavili gel za mehčanje MV. Okrob 7.30 zjutraj me je pregledal zdravnik in ugotovil, da se stanje ni nič spremenilo, svojih popadkov praktično nisem imela (rahlo zbadanje sem in tja, nič resnega) zato so mi takoj vstavili v žilo umetne popadke, ki so takoj začeli učinkovati. Okrog 8.30 zjutraj so bili že na 4-6 min. In tako se je vleklo do 13.00 ure. Takrat je spet sledil pregled kjer je bilo ugotovljeno, da se je mv odprl za slab cm in da bo vse skupaj še trajalo. Ker naj bi šlo za počasnejše odpiranje mv me je zdravnik odpiral ročno. Bolečin raje ne omenjam.. uspelo mu je iz tistega 1cm priti na 3. Povečali so dozo umetnih popadkov, ki so potem bili že na ca. 2-3 min. Borila sem se z njimi do 17.00 ure popoldne ko je sledil ponoven pregled. Odprta 5 cm. Spet ročno vlečenje mv vratu narazen in smo posledično prišli do 6 cm. Česarkoli proti bolečinam nisem bila deležna, ko sem prosila je zdravnik prinesel škatljico lekadolov in rekel, da mi edino to lahko ponudi, če me boli glava in sem razvajena. Priznam, da sem jih iz jeze zavrnila. Ali so v tej fazi še pojačali dozo umetnih ne vem, ker sem bila čezdalje manj prisebna (popadki na ca. 2 min)… tako so me pustili do 9 zvečer ko je sledil ponoven pregled. Takrat sem bila odprta 7 cm. Sledilo je ponovno ročno odpiranje in vlečenje narazen, tokrat do 9 cm in je bilo rečeno, da bomo kmalu rodili. Meni je bilo že vseeno, ker praktično nisem več vedela zase. Vmes me je prav zmanjkovalo. Takrat so ugotovili, da se otrok še ni spustil v porodni kanal, da je še visoko zato so se mi nekaj obešali na trebuh, da bi ga spravili nižje… nekaj jim je baje uspelo in so ga ročno zrinili naprej. Čeprav porod ni napredoval dalje. Malo pred 11 zvečer sem baje čisto izgubila zavest in mi je pulz in pritisk drastično padel. nekako so me spravili k sebi. Potem je otroku začel padati pulz in začelo se je muditi. Babica je zahtevala cr ampak zdravnik se je odločil za vakum, češ da tako se pa spet ne mudi in da ne bodo mazali operacijske brez potrebe. Spet so otroka tiščali nižje, 4 so se mi obešali na trebuh in tiščali..me rezali… zdravnik je nekako nastavil vakum in otroka potegnil ven. Ker se je mudilo se ni čakalo na popadke ampak samo vleklo otroka.. raztrgali so me zunaj in znotraj, tako da so me potem šivali pod narkozo. Njegove prve besede so bile: ta ni živ. Otroka so oživljali.. k sreči uspešno. Obstajal je sum na možganske poškodbe,ki so bile kasneje ovržene. Z otrokom je danes vse ok. Ni bila ravno majhen dojenček (51cm, 3700 in og: 39 cm). Izgubila sem veliko krvi, tako da so mi jo kasneje dodatno dajali. Vedno sem bila bolj zajec za rodit ampak kljub vsemu, če bi mi kdo rekel, da je zdravnik pri porodu cel ošprican z krvjo, da luže krvi po porodni brišejo z brisalom in da še čistilka robanti, če so tu koga klali..tega pa ne bi nikoli kupila. A je to stalna praksa da ginekolog izgleda kot glavni lik iz filma žaga? Dokler nisem sama doživela. Imela sem zraven sicer partnerja ampak niso upoštevali ne mene ne njega, njega celo ožigosali za “neumnega mulca, ki nima o porodu pojma”, ko je že popoldne rotil naj nekaj storijo, da me pozna in da res ne morem več. Res, da sva bila takrat stara 23 let pa vendar… Porod oz. umetni popadki od 4 min dalje do poroda so trajali več kot 16 ur. Tudi poporodno okrevanje ni bilo ok, sedela nisem več kot 1m itd. Ampak vsaj obe sva bili živi. Celoten porod od 6.00-23,30 nisem smela vstati iz postelje (zadnjo uro al več so me celo privezali nanjo, roke in noge v stremena, baje za to, ker sem izgubljala zavest, da ne bi padla iz postelje – koliko je to splošna praksa ne vem), nisem smela popiti niti kapljice vode tako da so drugi dan ugotovili, da sem dehidrirana in so mi dovajali še tekočino v žilo. Ah ja, vem da se bere kot grozljivka.. ubistvu je tudi bila. Pa nimam ravno nizkega praga bolečine ampak to je šlo pa čez mejo.

Ta izkušnja ni bila nič lepa in mi je pustila toliko travm, da smo se za drugega otroka odločali kar nekaj let. Samo iz vidika poroda. Drugače je nosečnost potekala bp, počutila sem se ok in bi bila lahko noseča 2 leti skupaj 🙂 Lani v začetku leta sem ponovno zanosila, nekako premagala strah. Žal se nosečnost ni izšla in je prišlo do splava v 20.t. (vzrok parvovirus in se je srček ustavil). Dobila sem tabletke ampak noč preden bi se morala vrniti v p se je splav začel doma, praktično brez nekih hudih bolečin (kot povprečna m) in še predno sem uspela dognati, da gre zares in iti v p je bilo že vsega konec. Vsaj to je šlo hitro čeprav psihične travme ostajajo.

Sedaj sem v 36. tednu. V kratkem me spet čaka porod. Priznam, strah me je. Najbolj še sebe.. da zaradi strahu in travm od prejšnjič odpovem na celi črti in škodim sebi in otroku. ker ta nosečnost po izgubi mi je hudo naporna. Živim od brcike do brcike, vedno v nekem strahu kaj bo, kaj je z otrokom itd. Zadihala bom šele, ko bo zunaj – živ in zdrav. Upam. Kakšne so možnosti, da moje telo spet ne sodeluje, se ne odpira…tudi tokrat baje ne gre za majhnega otroka (diabetesa nimam). Imam smo mere iz zadnjega pregleda v 34t4d:
BPD 8,64 (35t2d)
HC 31.38 (34T0d)
AC 30,29 (33t4d)
FL 6,52 (33T4D)
ocenjena teža: 2358g

Raznih epiduralnih itd (če sploh kaj priporomejo pri tem) ni na voljo 24 ur dnevno in baje je bolj loterija da jo dobiš, tako da se na to opcijo niti ne zanašam. Do p kjer je to vedno na voljo imam predaleč.

Za vsak nasvet in mnenje se že vnaprej zahvaljujem, da se znam psihično pripraviti, čeprav mi misel na porod čezdalje bolj zbuja strah. Se lahko ponovno pričakuje podoben scenarij? Da se nikamor ne premakne.. ne odpira.. itd? Tolaži me edino misel, da na istega porodničarja ne morem naleteti, ker naj bi bil “gospod” sedaj že v penziji. In priznam da dokler ni bil si niti nisem upala pomisliti na nosečnost, ker če bi mi spet odtekla voda ni časa za kam drugam, v lokalni p pa lahko naletim nanj. V primeru, da se scenarij ponavlja.. kakšne so sploh moje pravice? Lahko zahtevam kaj proti bolečinam… mogoče celo cr? Sigurno ne ob prvem popadku ampak v primeru takšnih komplikacij?

Spoštovani,
moje sožalje! V svoji specialnosti delam zdaj že 28 let in če bi podobnih zgodb ne videl sam na lastne oči pred kakšnimi 20 leti in več, bi vam ne verjel. Da je to možno še danes, oziroma nedolgo nazaj, si nisem mislil. Vse skupaj s porodničarjem vred ste v zadnji zgodbi imeli neverjetno srečo, da ste na koncu vsi kolikor toliko OK, no, vi verjetno ne boste nikoli čisto OK. Če je bil opis poroda realen, je to v bistvu “strokovna zloraba”, ki s sodobnim porodništvom nima nič skupnega. Lekadola se med porodom ne uporablja, se pa uporabljajo resni analgetiki kot so Fentanyl, remifentanyl, še vedno tudi dušikov oksidul, pa petidin in absolutno tudi epiduralna analgezija. Resne analgezije je torej na voljo dovolj in porodne bolečine, ki bi prekoračila 5 točk od 10 danes ni treba več prenašati. Tudi dolžina poroda ima svoje omejitve. Od 4 cm dalje sme porod pri prvesnici trajati 8 pri drugorodnici največ 6 ur. kakšnih 12, 14 ipd.??? Porod je občasno res lahko precej “bloody business”, ampak v kontekstu, ki ga vi opisujete, je bil tak porod pričakovan in bi bilo čudno, če bi se zaključil brez zapletov. Še dobro, da po porodu ni nastopila ohlapnost maternice in niste tako močno krvaveli, da bi bilo treba odstraniti maternico. To bi bil lahko tudi eden od pričakovanih izhodov takšnega vodenja poroda. kasna posledica takšnega poroda bi lahko bila urinska inkontinenca, pa tudi inkontinenca plinov in blata zaradi ishemične ali mehanične okvare oživčenja končnega črevesa in analnega sfinktra. Skratka cela vrsta možne kolateralne škode za eno “zmago”, da se rodi otrok vaginalno in ne s CR!
Ne vem, kaj vam lahko rečem za tokrat. Mogoče bi mi pri svetovanju pomagalo, če bi vedel v kateri “zakotni” porodnišnici in pri katerem “porodničarju” ste prvič imeli čast roditi. Sicer si mislim, kje bi to utegnilo biti, ampak mogoče s tem komu delam krivico, zato mi to lahko naknadno sporočite v dopisu, pa informacije seveda ne bom objavil.
Več vam odgovorim kasneje.

Pozdravljeni.

Vem, da ne veste, ampak lahko pa mogoce se predvideva. Torej med prvim in drugim porodom bo razlike 5 let. Pri prvem mi je odtekla voda, v bolnico prisa odprta 1cm, lezala v porodni z obcasnimi popadki 5 ur, nato sem dobila drisko. Po tem, ko sem se ocitno scistila, sem se pa zacela odpirati. Aktivna doba je torej 4 ure zapisana v materinski. Torej sem se z lastnimi popadki potem v urah odprla in rodila. Kaj menite, glede na to, da je toliko let vmes, lahko računam na to, da bo porod vseeno potekal lazje in krajse?

Spoštovani,
pet let še ni toliko, da bi se porod obnašal ponovno kot prvič. Običajno pa drugi porod poteka hitreje. Podrobneje napovedovati potek poroda pa nima veliko smisla.