Pozdravljeni,

stara sem 29 let, sem v 26. tednu prve nosečnosti in imam 60 kg (pridobljeni 3 kg). V 24. tednu so mi naredili OGTT z naslednjimi rezultati: 4,6 na tešče;10,5 po 1 uri in 8,9 po 2 urah. Tako sem pristala v diabetološki ambulanti, kjer so mi svetovali dieto ter merjenje sladkorja 6x na dan. Ker sem že pred nosečnostjo pazila na prehrano (brez bele moke, belega sladkorja, mleka) imam sedaj velike probleme kaj sploh jesti, zato se sedaj obremenjujem dobesedno z grami OH (žitarice in sadje), ki si jih dovolim zaužiti v obrokih, pri čemer sem ugotovila, da se zaradi obremenjevanja z meritvami, da bom če bom pojedla preveč takoj imela povišan sladkor sedaj ne upam do sitega najesti. Tako to pomeni, da se za obroke ne najem niti toliko, da bi bila sita do naslednje predpisane meritve (torej 1,5 ure po obroku). Tako mi je teža že v parih dneh padla za 0,5 kg namesto, da bi mi kot normalno v nosečnosti naraščala. Moje vprašanje je torej naslednje: Kako lahko na podlagi ene meritve postavijo takšno diagnozo in te v nosečnosti obremenijo in prepričajo, da imaš res probleme s sladkorjem ter si moraš odmerjati količino hrane? Ali ni bolj škodljivo za plod, to obremenjevanje s hrano in strah pred inzulinom, kot pa če bi jedla tako kot sem prej in se normalno redila? Jezi me predvsem to, da so mi na podlagi enega testa postavili tako diagnozo in me sedaj obravnavajo, kot da bi bile vrednosti zelo povišane, kljub temu, da sem pri samomeritvi ugotovila, da so vrednosti večinoma v mejah normale, če pa kdaj poskočijo pa pred obrokom niso bile nikoli večje od 5,5 po obroku pa 7,5 (po 1 tednu merjenja se je to zgodilo le 1x). Mislim, da mi ravno to obremenjevanje in strah sladkor še dodatno povečujeta in da tudi v primeru, vsakodnevnega merjenja človeka, ki nima diagnoze diabtesa mere ne bi bile vsak dan tako idealne, kot so mi jih sedaj začrtali. Zato vas prosim za vaše mnenje, saj me skrbi da bi s tem obremenjevanjem sedaj močneje škodila plodu kot pa z minimalnim porastom sladkorja. Hvala in lp

Spoštovani,
medicina je pač naravoslovna znanost in na tisočih nosečnicah so kompetentni znanstveniki ugotovili, da je en test dovolj za diagnozo in tak dogovor pač velja, dokler ga ne spremenimo, v kolikor se bodo v prihodnje razvili boljši pristopi k diagnozi nosečnostne sladkorne bolezni.
V bistvu pa je tako, da v primerjavi s stanjem izven nosečnosti prav vse nosečnice razvijejo obliko “motene tolerance za glukozo”, vprašanje, ki se tudi strokovnjakom ves čas poraja, pa je, kolikšna motnja dejansko res škodi plodu in kolikšna še ne. Tudi ta razlika ni vedno enaka za vse otroke. Ugotovili pa smo, da je večja strogost očitno uspešnejša pri preprečevanju zapletov NSB kot manjša, zato so test po zadnji reviziji pred nekaj leti zaostrili, zlasti pri številki na tešče, ki je po novem že 5,1 mmol/L. Vaša vrednost po 1 uri pri 75g obremenitve je bila 10,5 mmol/L, kar očitno kaže na omejitev vašega insulinskega sistema, da v eni uri zniža naval sladkorja ob obremenitvi, kar pomeni, da gre višek lahko preko posteljice v plod in tam povzroča spremembe, ki niso dobre (predvsem vplivajo na plodovo pretirano rast in potrebe po kisiku). Se sicer strinjam z vami, da tudi stres, ki ga doživljate ob vseh preverjanjih KS ni dober za vaju s plodom, ampak to ne spremeni dejstva, da je predpisan režim prehranjevanja in dejavnosti za nosečnost koristen. Zato predlagam, da najdete način, kako se čim bolj držite navodil, ampak pri tem ne zažirate lastnega miru, da se trudite po lastnih močeh in če kdaj kaj ni tako, kot piše v knjigi, pač ni in zato ni treba biti v stresu. Poskusite se obnašati, kot bi vas silili v neko službo, ki jo opravljate zgolj za preživetje in brez velike lastne želje, skratka, bodite natančni, ampak se zaradi morebitnih nebistvenih odstopanj ne mečite na trepalnice.