Pozdravljeni,

trenutno sem noseča 34 5/7t (PDP 26.8.) neizbežno me čaka še 3. cr (in obenem sterilizacija z odločbo, stara sem 31 let). Imam dvorogo maternico. Rodila sem že l. 2006 (fantek, 3550g, 51cm, 2 dni pred rokom s cr zaradi medenične vstave in neprimerne lege, zunanji obrat pri vas takrat ni uspel) in l. 2010 (punčka, 2780g, 49cm, pri 36t odtekla voda, zaradi znane informacije o 2x oviti popkovini in tudi zaradi predhodnega cr je bil ponovno opravljen cr, pri čemer je bila ugotovljena izredno stanjšana stena maternice in izraženi resni pomisleki glede morebitne ponovne nosečnosti, punčka je imela ob rojstvu dihalno stisko in bila oskrbovana s kisikom, nato je bila še 5 dni v topli posteljici). Imela sem tudi 2 splava, in sicer l. 2015 in 2016, prvič v 10t, ko ni bilo več utripov – opravljena je bila abrazija, drugič pa v 7t in se je sčistilo samo z obilno krvavitvijo. Gre torej za mojo 5. nosečnost.

Zgolj prva nosečnost je potekala relativno brez problemov.
Naj samo na hitro opišem zadnjo nosečnost. Obilnejše sveže krvavitve nekje od 9t do 13t, NS in morfologija bp, zaradi ponavljajočih se slabih izvidov urina (kasneje ugotovljeno, da je šlo za bakterijo Ecoli) sem imela do 26t kar 4x zdravljenje z antibiotiki, pri 27t sem bila zaradi hudih bolečin v trebuhu (ki več ur niso popustile) za teden dni hospitalizirana, uz ledvic je bil bp, sanford je pokazal prisoten streptokok oralis (seveda ponovno antibiotik), zaradi vseh teh antibiotikov (vedno po cca. 3-4 dneh jemanja) sem imela v vmesnem času še konstantne težave z raznimi vnetji (nekajkrat sem dobila Gynodaktarin, enkrat Canesten), že cca. 2 meseca jemljem Tardyferon za železo, sedaj pa sem zaradi opazne umiritve otroka, intenzivnejšega otrdevanja (tudi na 10 min) in tudi bolečin v spodnjem delu trebuha 5 dni v bolnišnici na opazovanju.
Gibi so po 2 dneh hospitalizacije postali ponovno intenzivnejši, ctg je bp (občasno spodaj tudi kakšna krivulja, ki pa je noben ni še posebej pokomentiral, jaz pa tako vse to občutim kot otrdevanje in (vcasih tudi boleče) zategovanje, zato predvidevam, da je to vse ok, uz ni kazal posebnosti, ocenjena teža otroka naj bi bila pri 34t med 2600 in 2700g, medenična vstava, otrdevanja je manj, bolečine in zategovanje v spodnjem delu trebuha pa naj bi bilo pač normalno glede na širjenje maternice in predhodna cr.

Upam, da bo ta malo obširnejši opis stanja dovolj za možnost odgovora na moja vprašanja glede samega poroda. Zdr. dokumentacije sicer nimam, v kolikor pa bi potrebovali kakšne konkretnejše podatke (številke, izpise izvidov, terapije, str. mnenje glede stanja maternice pri drugem porodu…), bom potrebno poskušala pridobiti v času, ko bom imela zdr. mapo v sobi.

Na temo tanke maternične stene, pretrganja le-te, možnosti za ponovni (teoretično) prezgodnji porod ipd. sem si prebrala že vse, kar je bilo do sedaj napisanega. Mi pa kljub vsemu nekaj stvari ne da miru.

V drugi nosečnosti nisem imela, razen (normalnega) otrdevanja, nobenih bolečin oz. znakov, da je maternična stena že tako stanjšana, sedaj pa me že nekaj časa v spodnjem delu trebuha (malo nad rezom) včasih bolj, včasih manj boli in zateguje, okoli brazgotine pa me skeli in peče. Ali bi bilo smiselno v primeru povečanja (kakšnega) teh težav narediti cr kaj prej kot pri 37t, kot se nekje načrtuje? Kdaj bi bila tista meja, ko bi bilo potrebno končati nosečnost, če se prej ne bi recimo sami začeli kakšni popadki ali bi mi odtekla voda in bi bilo z otrockom vse bp? Kako bi vi postopali, če bi obravnavali moj primer? Bi raje nosečnost končali kaj prej ali čakali čim dlje, če, razen opisanih težav, spontanega začetka poroda še ne bi bilo? Kolikor sem zasledila, hude bolečine in krvavitve že kažejo na rupturo maternice, tako dolgo (torej, da bi do tega prišlo) pa nikakor ne bi rada čakala. Ravno tako pa si tudi ne želim, da bi zaradi teh bolečin, ki mogoče sploh še ne pomenijo tako resnega stanja, otrok bil rojen prej kot bi bil lahko. Sicer lahko rečem, da bolečine in razne nevšečnosti kar mirno in tiho prenašam. Prej sem tiho, kot pa jamram in delam paniko. No, tako vsaj vedno drugi ocenjujejo stanje. Jaz sama to težko ocenjujem. Če se s trajanjem nosečnosti te težave normalno stopnjujejo, pa tudi ne morem oz. znam oceniti, kaj je še normalno in kaj bi terjalo pravočasno ukrepanje. Zato pa zdaj ne vem, kaj in kako. Ne bi rada bila tečna in s tem na nek način mogoče celo “sforsirala” predčasnega poroda, hkrati pa si tudi ne bi rada kasneje očitala, da sem bila preveč pasivna in bi lahko kakšen zaplet še pravočasno preprečila.

Upam, da je tale sestavek sploh razumljiv in boste znali izluščiti, kakšen je moj problem oz. dilema ter mi boste lahko dali kakšen odgovor.

Hvala že vnaprej in lep pozdrav.

Spoštovani,
vaš dopis lahko vzamem kot eno veliko glasno razmišljanje, ki pa nam s strokovne plati kaj dosti ne pomaga. Sami se zavedamo vseh tveganj, tako prezgodnjega poroda ob prejšnjem ukrepanju in posledično manj zrelega otroka, ki lahko potrebuje medicinske ukrepe za ohranjanje življenjskih funkcij ali pač zapletov pri vas, če se ukrepa prepozno. Pri tem nam vaše lastne skrbi prav dosti ne pomagajo k boljšim odločitvam. Dileme imamo torej skupne, informacije, na podlagi katerih se bomo odločali, pa se zbirajo sproti in vam pri najboljši volji ne znam povedati, kdaj in kakšne odločitve bodo padle v naslednjih 24, 48, 72 urah, tednu ali dveh…Prav tako lahko po svoje razmišljam v vašem slogu: če boste pretiravali s pritoževanjem nad bolečinami, bomo verjetno ukrepali prej in je večja verjetnost, da prezgodaj, če se boste pritoževali premalo, pa bomo verjetno ukrepali kasneje in s tem verjetneje prepozno. torej si želimo, da bi se pritoževali ravno prav in ravno ob pravem času. Pa ne me vprašat, kdaj je primerno se pritoževati, ker za bolečino nimamo metra, ki bi veljal za vse. Objektivnih kazalcev pravega časa za ukrepanje je zelo malo in so zelo nezanesljivi. Lahko opazujemo debelino maternične stene in dokler je ta v predelu reza vsaj 2 mm ali več, je vse OK in smo tako rekoč povsem varni, ko postane maternična stena tanjša, pa ne vemo več, ampak nič več kot to.
Če torej ne bo jasnih razlogov za ukrepanje, se bo počakalo do 37 polnih tednov nosečnosti, če bo kazalo na urgentno stanje prej, pač takrat. Tega se zavedamo in smo se s strokovne plati zavedali že ob zadnjem CR, ko smo vam povedali, da je še ena nosečnost tvegana in z naše strani nezaželena.