Spoštovani dr. Pušenjak!

Zanima me kakšna je največja možna razdalja do porodnišnice, ki jo še priporočate za drugorodke?
Do najbližje porodnišnice v Novem mestu imam sicer slabe pol ure, do porodnišnice Brežice nekje 35 do 40 minut, do Ljubljane cca uro in 10 minut. V bistvu je moja želja Jesenice, a se bojim, da je oddaljenost dobro uro in pol prevelika? Kaj vi menite? Na drugem mestu je Ljubljana. Čemu kompliciranje? Najbližja Novomeška porodnišnica mi žal ni ostala v lepem spominu zato iščem drugo možnost, v kolikor je še varna zame in otroka.
Prvi porod se je začel spontano, z močnimi in rednimi popadki na 3 do 5 minut. V slabih 5 urah sem se odprla 10 cm, a se otrok ni spustil v porodni kanal zaradi česar je bil porod nekoliko daljši.
Zanima me še kaj priporočate ženskam, ki se bojimo (drugega) poroda, ker smo prvo izkušnjo doživele kot travmatično.
Najlepše se vam zahvaljujem za nasvet saj mi vaše mnenje res veliko pomeni.

Spoštovani,
edino, kar lahko priporočim na splošno glede obravnave “stanja po travmatičnem porodu” je obisk kliničnega psihologa, ki ima izkušnje s to problematiko, kot npr. psihologinji v Ljubljanski porodnišnici, kamor se nosečnico lahko usmeri tudi z napotnico. Nadaljnje ukrepanje je namreč močno odvisno od tega, kako se ta “travma” kaže in kakšna je dejansko bila. Nekateri namreč doživljajo travme precej hitreje in močneje kot drugi in vsako “travmo” je pač treba opredeliti in jo ustrezno obravnavati. Če v življenju ne gre vese tako, kot si zamislimo ali želimo, to še ne pomeni, da je res kaj narobe.
Glede oddaljenosti porodnišnice pa tudi težko rečem kaj novega. Če pokličete reševalce, vas bodo po defoltu peljali v najbližjo porodnišnico, ker je tako dogovorjeno z ZZZS. kamorkoli drugam je torej prevoz lahko le v lastni režiji ali na lastne stroške. Sicer pa se meni osebno zdi primerno vse, kar je v radiju 1 ure(v izvedbenem smislu, ne teoretičnem).

Zahvaljujem se vam za hiter odgovor, torej mi preostane le Novo mesto in Brežice. Morda veste, če imajo tudi v drugih porodnišnicah psihologe, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko? Glede ” travme” nebi šla v detajle, žal pa sem bila deležna kar nekaj slabe volje in nesramnih izjav s strani osebja v zame najmanj primernem in občutljivem času . Najhujše mi je bilo res dolgo in boleče okrevanje po porodu. Žal v tem času na oddelku porodnišnice nisem bila deležna nikakršne pomoči s strani medicinskih sester ne pri lastni negi, ne skrbi za otroka. Zaradi epiziotomije in raztganin, vnetja in prezgodnjega izpada šivov, ter dolgega spusta ploda po porodnem kanalu še dobro leto in pol po dogodku trpim zaradi slabše kakovosti spolnih odnosov, o čemer sem vam že pisala. Težave imam tudi pri plavanju v bazenu ali morju, nisem povsem prepričana če mi uhaja voda v nožnico in kasneje počasi odteka ali ob stiku z vodo preprosto ne zadržujemo več urina in mI preprosto uide. Najslabše je ko grem iz vode in se preoblečem v suhe kopalke, potem pa se vstanem ali usedem, dvignem sina, ali naredim kakšen drug nenaden gib pri katerem stisnem spodnje trebušne mišice. Takrat iz mene dobesedno steče curek vode, ki ga ne kontroliram. Pred porodom teh težav nisem imela. Največji strah izvira iz tega, da bi drugi porod situacijo le še poslabšal. Zato me vse skupaj precej mori in si želim drugačne obravnave kot prvič, v upanju da bo boljše, oz, da nebo slabše. Naj še omenim, da sem še mlada, stara 26 let in mi opisane težave precej načenjajo samozavest. Nekako sem upala, da bi se v Ljubljani s to problematiko lažje spopadli, ker je vendar največja slovenska porodnišnica z največ izkušnjami. Ali pa na Jesenicah, kjer bi lahko najela svojo babico, ki bi jo vnaprej seznanila s problematiko.

Spoštovani,
vas sicer popolnoma razumem, ampak vaš problem je res večplasten in ga v nobeni porodnišnici, pa tudi ob izbrani babici, ne boste zadovoljivo rešili, ker ene rešitve za vse želje žal ni. Varnost in občutek, da ti strežejo in te upoštevajo kot kraljico, nekako ne gresta vzporedno, ampak prej v nasprotnih smereh. Govorim s stališča porodničarja, ki je ima za seboj več kot 10.000 porodov, za katere sem bil tako ali drugače odgovoren v zadnjih 25 letih. Z dajanjem občutka, da se ti posvečajo in s skoraj pretirano prijaznostjo, žal mnogi kompenzirajo pomanjkljivo znanje, pacienti pa ti ob tako intenzivnem sukanju okrog porodnice in ob ukvarjanju z za porod povsem nebistvenimi rečmi težje zamerijo, kot v primeru, da je babica stroga, zahteva določeno sledenje navodilom ali ob kakšnem “trmoglavljenju” spusti kakšno pikro (vzgojno) pripombo. Gre pač za zelo resne reči s potencialno usodnimi posledicami, česar se nekatere, zlasti mlajše babice, včasih premalo zavedajo.
Kaj se v zvezi z iztekanjem tekočine iz nožnice dogaja pri vas, težko rečem na pamet in od daleč, ampak zelo verjetno gre zgolj za sindrom ohlapne nožnice, kar je tako rekoč “normalna posledica” poroda relativno velikega otroka. Velik otrok pač nožnico raztegne bolj kot majhen in za nekatere je tudi ne zelo, zelo velik otrok prevelik, da bi se vsa mehka tkiva vrnila v vsaj približno prejšnje stanje. Marsikaj genetskega lahko pri tem še doprinese k slabšemu celjenju, kot so kronična vnetja, nepravilne vaje za mišice medeničnega dna, genetsko slabo vezivno tkivo ipd. Ampak drugi porod bo k že itak po vaše slabi situaciji prispeval kvečjemu kakšnih dodatnih 10%. 90% škode namreč povzroči 1. porod, že po defoltu. Vem, da bi vi radi, da bo prispeval 0%, ampak to žal ni mogoče, edini način, da se poslabša manj kot nekaj % (tudi nosečnost sama namreč nekaj prispeva k temu, ne le porod) bi bil porod s CR, ampak ta prinaša povsem druge, nove nevarnosti za druge zaplete drugje in če vse seštejemo, bi to pot ubral le, če bi se bili pri prvem porod tako močno raztrgali, da bi skoraj izgubili občutek za nadzor nad plini in blatom. To je pač hujša prizadetost pomembnih struktur, ki pa opravičuje porod s CR za preprečitev popolne izgube nadzora nad tako pomembno funkcijo kot je zadrževanje blata. Tudi, če bi že bili po operaciji za izboljšanje zadrževanja seča, bi vam pripadal CR. Trenutno pa v to nisem prepričan, oziroma, predlagam lahko le, da se oglasite pri enem od kliničnih psihologov s tovrstnimi izkušnjami, pa boo videli naprej. Kako je s pokritostjo s kliničnimi psihologi sicer po Slovenskih porodnišnicah, žal ne vem, ampak v Ljubljani je dostopnost kar dostojna.

Spoštovani!
Hvala za napisano. Ste mi malo razjasnil določene pojme glede mojih težav. Bom upoštevala vaš nasvet glede obiska psihologa, ki se ukvarja s to tematiko.
Ko ste ravno omenili velikost otroka, sin je ob rojstvu tehtal 3550 g, velik je bil 50 cm, obseg glavice je bil 34 cm. Rojen je bil v 38t/2d. Babica je že v porodni komentirala, da je za mojo velikost (cca 160 cm) otrok precej velik. Zdaj me je strah, da bo 2. še večji oziroma težji od bratca. Ne zahtevam, da se mi streže kot kraljici, tudi razumem tisto o kakšni vzgojni pripombi babice in da je zdravstveno osebje pač zasedeno in se ne more vse vrteti okrog ene same porodnice. Konec koncev nismo v hotelu in kot pravite varnost je na prvem mestu. Pa vendar sem bila deležna izjav za katere mislim, da ne morejo imeti pozitivnega vpliva v nobenem primeru in jih ni mogoče razumeti drugače kot žaljive. Zato želja po drugačni obravnavi oz drugi porodnišnici. Nisem nameravala napisati, a bom vseeno. Ob šivanju mi je porodničar skrbno naročil naj po vsakem obisku wcja oz čimpogosteje rano spiram s hladno vodo, da preprečim vnos bakterij, bolečine in vnetje, pa so me po porodu sestre prepričale, da to pa res ni potrebno in da sem 100% narobe razumela. Tudi brisač mi niso prinesle, rekoč da nisem ekološko osveščena . Rodila sem zjutraj, ko sem pozno popoldne prosila za pomoč pri previjanju otroka in potožila, da težko vstajam, ker sem bila šivana sem dobila odgovor, da so bile itak vse in da medicinske sestre niso zato tam, da bodo meni otroka previjale. 3.dan po porodu pride druga medicinska sestra in me vpraša če sem že kdaj previla otroka. Da od danes dalje naj bi ga previjala sama, zato je prišla, da me pouči. To je samo ” vrh” ledene gore, kot primer česa si res ne želim .

Spoštovani,
izogiba takšnim zapletom v komunikaciji in “verbalnega nasilja”, če se tako lahko izrazim, vam zamenjava porodnišnice žal ne more zagotoviti. Takšne reči so vezane izrazito na posamezno osebo, ki pač je ali pa ni zrela za svoj poklic in pač zmore ali pa ne zmore domačih ali lastnih problemov pustiti pred vrati službe. Sestre in babice so po vseh bolnišnicah in porodnišnicah zelo hudo preobremenjene, premalo jih je, delajo veliko nadur(ne prostovoljno), delo je zelo slabo plačano, doma pa imajo še svoje družine in v bistvu se ne čudim, da jim na vseh ravneh odpovedujejo zavore in živci, pa čeprav takšno obnašanje ni primerno, ima vsakdo mejo, ko preprosto pregori in sestre so še na slabšem kot mi, zdravniki. Ampak samo od sebe se ne bo nič spremenilo in politika nam že desetletja samo nagaja in nas ponižuje. Nas zdravnikov skupaj s sestrami je v SLO največ okrog 25.000, volilcev, ki lahko vplivate na politiko do zdravstva, vsaj ob volitvah, pa je več kot 1 milijon. Žal vas le 1% do 2% ob istem času potrebuje koga od nas, potem se pa interes za zdravstvo neha, pa še večino je politika uspela prepričati, da delamo slabo in da smo pohlepni. V takšnih razmerah bo ljudi z ustreznim znanjem, z občutkom in s primerno izbrušeno vestjo vse manj in manj in na koncu bo res tako, kot nam očitajo, ker bodo vsi ostali obupali. Mogoče sem malo izrabil to temo za agitiranje, ampak v bistvu gre za to, kar sem zgoraj navedel. Iz zraka se ne da dobiti primernih kadrov in zastonj ne bo nihče večno pripravljen delati po 300 in več ur mesečno.
Sicer pa imamo po vseh bolnišnicah možnost podati mnenje in oceno obravnave v obliki ankete pred odhodom domov, če te možnosti kje nimajo, pa imajo zagotovo zabojček za oddajo pripomb in pohval, vsi delavci v bolnišnicah moramo nositi pripete tablice z imeni in priimki, torej se da napisati poimensko pritožbo na vsakega od nas, v skrajnem primeru pa se da zahtevati tudi pogovor s predstojnikom oddelka in/ali celo porodnišnice. Takšno možnost bi ob pripombah, ki ste jih navedli, vsekakor bilo vredno izkoristiti.

Spoštovani!
Popolnoma se strinjam z vsem, kar ste napisali. Debata je res malo zašla v drugo smer. Namen moje teme res ni bil kogarkoli kritizirati. Zato na začetku niti nisem želela napisati opisanega primera, niti ostalih podrobnosti. Res pa ne želim, da mislite, da imam od porodnišnice in osebja neka nemogoča pričakovanja in da izbiram porodnišnico kot, da gre za počitniško destinacijo.
Rada, bi tudi poudarila, da nočem, da kdo dobi občutek, da sem kritizirala celoten oddelek oziroma delo babic ali sester na splošno. Naletela sem namreč tudi na krasne, ljudi, ki svoje delo opravljajo s srcem in sem jim izredno hvaležna za vse. Žal pa si tistih s katerimi imam slabe izkušnje ne želim ob sebi in svojem otroku v drugo. Glede pritožbe, sem jo želela podati, ko sem malo “prišla k sebi”, saj mi zaradi napornega okrevanja in skrbi za otroka to pač ni bila prioriteta. Takrat pa sem izvedela, da obstaja časovni rok za tovrstno dejanje, ki sem ga zamudila.
Še enkrat se vam zahvaljujem za vse in vas lepo pozdravljam.