izbira metode splava
Veliko ste že napisali o vrstah splava, mene pa zanima še konkretno. Kaj bi svetovali ženski, ki je v preteklosti že rodila s CR in še namerava zanositi v prihodnosti, zdaj pa bi po točno 6 tednih naredila splav.
Ali je v 6 -7 tednu bolj učinkovita tabletka ali je enako?
Piše, da je lahko bolečina podobna celo popadkom – ali to pri tistih, ki še niso vaginalno rodile in imajo še neprilagojen maternični vrat in zato lahko pričakujem hude bolečine?
Ali je katera od metod bolj varna v smislu nezmožnosti zanositve v prihodnosti?
Po vsem prebranem sem si ustvarila vtis, da je s tabletko sicer bolj boleče, a bolj podobno spontanemu splavu in manj verjetno, da pusti posledice.
Hvala za odgovor in vašo neskončno potrpežljivost. 🙂
Spoštovani,
varnost v okviru odprave nosečnosti(UPN) ima več dimenzij in ob primerjanju obeh razpoložljivih metod (endometrijska aspiracija in farmakološki splav z mifepristonom/mizoprostolom) je treba primerjati vse aspekte, če želimo res dobiti pravo informacijo ter izbiro.
V zadnjih 10 letih se je pri nas tako rekoč “kot rutina” razširil farmakološki splav in v marsikateri bolnišnici vam niti ne omogočajo več mehanskega, kirurškega. To je velika škoda, saj včasih nimamo alternativne izbire. Pa pojdimo po vrsti:
1. tabletko vam lahko izroči kdorkoli, tudi medicinska sestra in kadarkoli, torej tudi ob nedeljah in praznikih, za mehanski, kirurški splav je potreben zdravnik in njegova prisotnost, včasih tudi anesteziolog
2. s kirurškim inštrumentom vedno poleg koristi lahko kdaj naredimo tudi škodo, bodisi po nesreči, po pomoti, včasih zaradi neznanja, neizkušenosti ali preprosto človeških lastnosti. Če daš tabletko in nastane kakšna alergična reakcija, si manj osebno vpleten kot če lastnoročno narediš poškodbo maternice in sosednjih organov. To za seboj lahko potegne tudi drugačno obravnavo glede odgovornosti. Ali kot bi rekli umetniki: daleč od oči, daleč od srca…
3. prednost kirurško-mehanske prekinitve nosečnosti je njena hitrost. Običajno vse skupaj ne traja dalj kot minuto, dve in potem je vse tako, kot ob zaključku menstruacije. Mifepriston potrebuje najprej 36 ur, da opravi del naloge, potem pa še mizoprostol povzroča krče, ki opravijo drugi del naloge, iztisa nosečnosti. Prvi del procesa ni boleč, drugi del pa je lahko tudi zelo boleč, traja pa nekaj ur. Resda se lahko dajejo analgetiki proti bolečinam, v praksi pa se nad bolečinami pritožuje toliko žensk, da mi ni povsem jasno, kaj je narobe: se bolnišnično osebje ne odziva ustrezno na bolečine ali pa ženske res pretiravajo, ampak nenazadnje je bolečina vedno subjektivna, torej moramo glede tega pacientu preprosto verjeti. Če reče, da ga/jo boli za 8 od 10, potem ga/jo pač boli in potrebuje analgetik, več analgetika, več različnih analgetikov….
4. Po farmakološkem splavu žal videvamo kar veliko primerov podaljšane krvavitve, ki traja dalj kot 8 dni, neredko cel mesec in čeprav raziskave trdijo, da je zaostankov malo (primerljivo z mehanskim splavom okrog 2 do 3%), v praksi tega ni tako malo. Ne vem ali je to zato, ker se praktično 99% vseh UPN opravi farmakološko in je zato tudi 100x več možnosti za podaljšano krvavitev po farmakološkem splavu v urgentni ambulanti kot po kirurškem, ampak jaz imam občutek, da nekoč po EA ni bilo toliko vračanja v bolnišnico kot danes po farmakoliških UPN.
5. Farmakološka UPN je praktično enaka oziroma enotna pri vseh starostih nosečnosti od 6 do 14 tednov, medtem ko se kirurško UPN dokaj varno izvaja prilagojeno različnim skupinam trajanja nosečnosti (EA do 7. tedna, dilatacija + EA od 8. do 12. tedna, farmakološka predpriprava + dilatacija + aspiracija + abrazija po 12. tednu). To zahteva spretnosti, ki jih je treba “negovati”. Ker se tega praktično ne dela več, tudi prakse ni več in s tem raste nevarnost poškodb in posledic. Zlasti slednje povzroča pri izvajalcih precejšnje nelagodje in se zato tako rekoč rutinsko zatekajo k farmakološkemu splavu, tudi tam, kjer to po mojem mnenju ni v korist pacientki. Zlasti EA do 7. tedna bi po mojem mnenju lahko ohranili kot alternativo farmakološki UPN, ampak žal temu ni naklonjeno niti najvišje strokovno telo v državi (strokovni kolegij).
Ali pri farmakološkem splavu verjetnost zaostanka in bolečin naraščajo s trajanjem nosečnosti, ker je plod večji?
Če vas prav razumem, bi bilo prav, da EA ostane alternativa farmakološkemu splavu. Ali se vam zdi, da bi bila v mojem primeru najboljša oblika izbire ali le enako dobra, kot tablete?
Ker je varnost odvisna od izkušenosti operaterja, me zanima, kje (pri kom v Lj ali Postojni) bi mi svetovali, da to opravim, če se za to obliko odločim?
Torej res je verjetnost zaostankov je sorazmerna s trajanjem nosečnosti pri obeh metodah. V teoriji je farmakološka UPM enako učinkovita kot EA, kaj iz zgoraj naštetega vam predstavlja večjo težo (npr. kratka izvedba EA ali varnost glede poškodbe rodil po farmakološki UPN?), pa je stvar vaše subjektivne ocene. Kar tako vnaprej ničemur ne bi dal prednosti… Vprašanje pa je, če vam v PO ali LJ sploh nudijo EA…
žal ne poznam posebnosti delovanja vseh slovenskih bolnišnic z ginekološko-porodniško službo. Predlagam, da kličete kar po telefonu na urgence vseh bližnjih ustanov in vprašate neposredno zdravnika, ki tam dela(Kranj, Jesenice, Postojna, Izola, Trbovlje, Celje, Slovenj Gradec). Če vam ne uspe nikjer dobiti EA na napotnico, obstaja še samoplačniška možnost v Ljubljani.
Odgovor sem vam poslal v zasebni predal.
Še za en odgovor bi vas prosila. Zakaj je med obema oblikama splava taka razlika v poteku?
Pri farmakološkem so bolečine lahko kar hude, krvavitev je obilna in lahko dolgotrajna, iz nekaterih se ‘ker zliva’. Po EA pa je krvavitev kot lažja ali normalno menstruacija. V obeh primerih gre za isto stvar, pač se izloči plod in ‘podporno tkivo’, endometrij (?), zakaj torej toliko več krvi pri farmakološkem? Bolečine je verjetno več zato, ker maternica opravi to, kar sicer inštrument?
Hvala za odgovor.
razlike izhajajo in narave dogajanja. Če se splav opravi inštrumentalno, se s posrkanjem in postrganjem opravi celotno delo maternice obenem v nekaj minutah, narava pa dela v urah in dnevih. Pravzaprav ni veliko za pojasnjevati, saj je vse logično. Kot bi primerjali kramp in buldožer. V bistvu neprimerljivo.
Ali je razlika med metodama tudi v času ko po splavu ponovno pride do ovulacije, normalnih ciklov in možnosti ponovne zanositve? Ali ni nobene razlike? Če sem prav prebrala lahko pričakujem menstruacijo do 6 tednov po splavu in načeloma nato normalne cikle, kot prej. S tem pa tudi možnost zanositve.
Hvala za odgovor, lp
odvisno. Če gre medikamentozni splav po vseh pričakovanjih, se ponovna ovulacija zgodi približno ob enakem času oziroma obdobju, torej 2 do 4 tedne po splavu, menstruacija pa 4 do 6 tednov po splavu. Vendar v praksi po medikamentoznem splavu stvari ne gredo idealno ampak prej “še sprejemljivo”, torej počasi in postopoma. Nov ciklus se lahko začne šele, ko preneha zavora nosečnostnega hormona hCG, ta pa po inštrumentalnem splavu začne padati promptno in hitro, po povprečnem medikamentoznem splavu pa ne tako hitro, zato do prve ovulacije lahko pride kasneje, tudi tja do 8 tednov po splavu.
Hm?…pa, sicer to ni ravno običajno, ni pa prepovedano. S tem, ko se posrka vsebina maternice, se v glavnem posrka tudi funkcijski sloj maternične sluznice, torej je tehnično v idealnem primeru vse tako kot kak 3. ali 4. dan M, ko pri mnogih M že poneha. Lahko, da se bo po padcu hCG še kaj malega vlilo kot posledica upada hormonske podpore nosečnosti. če ne, pa tudi prav, da le čez 14 dni kontrolni test nosečnosti ne bo pozitiven. Če bo, je treba ponovno preveriti, na čem smo. Zelo redko se zgodi, da EA ne uspe in jo je treba ponoviti.
marsikaj je možno, samo ne vem, če se res izplača. Običajno predlagam optimalno rešitev in to je, da se po 2 tednih, ko v 95% hCG pade pod prag za zaznavo testa, test ponovi in če je slučajno še pozitiven, se naredi še krvni test ßhCG. Če vas daje radovednost, pa seveda lahko tudi delate krvne teste serijsko…
Tako se je zgodilo, kot ste napisali. Po tem ko tri dni no bilo nič, se je včeraj in danes (4. in 5. dan) pojavila sicer zelo blaga krvavitev. Me pa nekaj drugega skrbi. Vceraj me je difuzno bolel trebuh, ne kot menstrualni krči, ampak bolj razboleno, na pritisk. Danes me boli samo desno spodaj in malo bolj, ampak ni zelo hudo. Nimam vročine ali drugih težav. Ali je lahko to tudi še od dogajanja v maternici? Druga misel mi je slučajno hkratno vnetje slepiča..
Hvala za mnenje
🙂 kaj lahko rečem? Počakajte, kaj bo, ker dokler bolečina ni neznosna, se nič ne dela niti ne raziskuje. Lahko je pa karkoli, od prebavnih motenj do težav s sečili, z rodili ob splavu in še kaj četrtega…
Odgovor sem vam poslal v zasebni predal.