POzdravljeni,

sem v 27.tednu in nosim dvojčke. V 29.tednu bom šla na injekcije za dozoritev pljučk. GInek.mi je rekla, da se eno noč prespi v bolnišnici, ker jih dobivaš na 8 ur. Kolegica, ki je bila tudi noseča z dvojčki pa je dobila samo 2 injekciji na 24 ur in mi tudi rekla, da obstajata dve vrsti in da je šla domov in prišla naslednji dan.

1. Mi lahko prosim napišete od česa je odvisno, za katero vrsto se odločijo oz. ali je to ista zadeva in je odvisno samo od bolnice. Jaz bom šla v Postojno.
2. Ali se da kaj zmenit in je nujno, da ostaneš notri.
3. Se lahko pričakuje kakšne rekacije potem

Hvala vam

1. deksametazon se daje na 12 ur (4 injekcije), betametazon pa na 24 ur (2x). Menim pa, da preventivno dajanje teh zdravil brez očitne grožnje prezgodnjega poroda ni primerno dajati, ker zdravila sicer lahko koristijo, vendar le za 7 – 10 dni, ponavljanje zdravila pa lahko dolgoročno tudi škodi. Tudi ob pojavu prezgodnjega poroda je tega skora jvedno mogoče ustaviti vsaj za 24 – 48 ur in v tem času doseči učinek zdravila za pljuča. Dajanje zdravila za pljučka torej velja “hraniti” kot rezervo za čas, ko se, če se sploh, pokaže grožna prezgodnejga poroda, kar se pri dvojčkih zgodi le v 1/5 primerih in še to večinoma ne pred 32. tednom nosečnosti. O potrebi po injekcijah je torej vredno 2x premisliti preden jo uporabimo.
2. Ob dajanju zdravila velja ostati v porodnišnici že zato, ker se plod večinoma po zdravilu precej umiri, kar pogosto nosečnice straši in se varneje počutijo v porodnišnici.
3. Reakcije so lahko pojav rdečice in vročne v obraz, motnja v toleranci za glukozo ter umiritev ploda za naslednjih 7 – 10 dni.

Preventivno dajanje zdravil za dozorevanje plodovih pljuč v svetu ni navada in ne vem, zakaj se je to pri nas tako razširilo.

Hvala za napisano, vendar vam moram priznati, da sem sedaj zelo zmedena oz. ne vem, kaj naj naredim. Zato vas lepo prosim za nasvet.
Da opišem mojo situacijo.
Imela sem resekcijo septuma po splavu (pred slabim letom). Sedaj pa z nosečnostjo nimam večjih težav. Bila sem prejšnji teden na UZ in dvojčka rasteta lepo, tudi MV imam cca 42 – 44mm in je zaprt. Posteljica je lepa. Moja ginek. je rekla (tako kot tudi vi sam opažate), da te injekcije se dajo in sploh pri dvojčkih, vendar tudi sama sem si mislila, da je potem tako najbolje. Še kolegica, ki je nosila dvojčke, jih je dobila v 29. tednu (ni imela resekcije) in sem resno mislila, da je to to. Vendar se mi vaša utemeljitev zdi zelo na mestu in mi hkrati poraja dvome. Zato bi rabila pa še nekaj pojasnil.

1. Ali mi lahko malo podrobneje za laika opišete, kako to zdravilo deluje, predvsem to, ko ste napisali, da koristijo le za 7-10 dni. Kaj to pomeni, da je po tem obdobju učinek enak, kot če ne bi prejel nič in če se zgodi kaj kasneje je potrebno še enkrat dajati injekcije? Ker potemtakem je potem res brez zveze in je bolje, kot ste napisali imeti jih za rezervo.

2. Kakšna je razlika med tistimi, ki jih dobiš na 12 ur/4 in na 24 ur/2. Kaj lahko izbiraš?

3. Ali se plod vedno umiri in zakaj?

4. Lepo vas prosim, kaj bi mi vi svetovali (vem, da je to občutljivo vprašanje), vendar samo kot nasvet. Odločitev in odgovornost zanjo, pa je sveda na meni. Vnedar rada bi zbrala čim več informacij…saj razumete.

Hvala še enkrat od srca.
Lep dan

1. točnega mehanizma delovanja ne poznamo, vemo pa, da se presnova celic, zlasti pa pljučnih pnevmocitov tipa II. spremeni tako, da prično izdelovati surfaktant, posebno snov, ki po prvem vdihu zraka v pljuča omogoča, da pljuča ostanejo razprta in se ponovno ne ne zlepijo. Učinek surfaktanta je podoben milu, ki omogoče, da milni mehurček ostane stabilen in se ne razpoči. To izboljša pljučno funkcijo on zmanjša možnsot zapletov, kot so propadanje plodovega črevesja in možganske krvavitve, pa tudi potreba po dodajanju kisika in umetni ventilaciji se močno zmanjša. Hkrati, ko se zgodi ta “preklop” iz rasti v dozorevanje pa seveda organizem verjetno preneha tudi z drugimi procesi razvoja, ki so potrebni za “dosego maksimalne genetsko predisponirane rasti”. če poenostavim: s tem, ko damo zdravilo za dozorevanje pljuč si sicer “kupimo” večjo varnost, vkolikor bi na s presenetil prezgodnji porod, cena za to pa je morda manjšpa končna rast organov, ki se še razmnožujejo in rastejo vsaj za čas delovanja tega zdravila. Ob tem, da smo prezgodnji porod sposobni zaznati v takšni fazi, ko ga lahko skoraj zagotovo odložimo vsaj za 48 ur, kolikor traja, da zdravilo doseže svoj namen, ne vidim nobene potrebe po dajanju zdravila preden se znaki prezgodnjega poroda ne pojavijo!
2. med zdravilom na 12 ur in tem na 24 ur v končnem učinku ni pomembnih razlik, dajemo pa tistega, ki ga imamo pri roki. Razlika je v bistvu ta, da so vse raziskave bile opravljene z zdravil,om na 24 ur, iz biokemičnih učinkov pa z gotovostjo lahko rečemo, da tudi zdravilo, ki ga dajemo na 12 ur učinkuje povsem enakovredno.
3. Plod se skoraj vedno umiri, vendar ne vedno. Zakaj se umiri pravzaprav ne vemo. Verjetno gre za učinek preko možganov, saj sta obe zdravili zelo podobni naravnemu stresnemu hormonu kortizolu, ki ga plod izloča sam v primeru stiske. Ob stiski pa se plod vedno samozaščitniško umiri. Verjetno gre torej za delovanje preko možganske aktivnosti.
4. nič. Vaš zdravnik je ravnal v najboljši veri, da dela dobro in na srečo s tem ni bila storjena, vsaj za zdaj ne, dokazljiva škoda.

Hvala. Na injekcijah še nisem bila, zato bi želela pridobiti čim več infomacij.

Prosim odgovor še na to vprašanje (ki sem ga zastavila zgoraj in se mi pri vsej zadevi zdi KLJUČNO za odločitev):

Napisali ste, da koristijo le za 7-10 dni. Kaj to pomeni, da je po tem obdobju učinek enak, kot če ne bi prejel zdravila in če se zgodi kaj kasneje je potrebno še enkrat dajati injekcije? Jaz sem razumela, da pljučka takrat dozorijo in kadarkoli bi se prezgodaj rodil, “ima zrela pljuča”. Torej prav razumem, če bi preteklo npr. 14 dni od injekcijah in bi se pojavil prezgodnji porod, bi mi morali še enkrat dajati te injekcije.
Potemtakem je res nesmiselno jih dajati preden nastopijo indikacije zato.

Prosim, če mi odgovorite ali je moja razlaga pravilna.

Hvala še enkrat

poštovani,

razmišljate sicer pravilno vendar popolnoma tako na srečo vseeno ni. Ob vsem tem namreč ne smemo pozabiti, da se tudi plod v 2 tednih za toliko “postara” in dozori sam od sebe. V bistvu je res, da po 2 tednih od injekcije plod ni nič bolj zrel kot bi bil brez injekcije. Če torej nekdo dobi injekcijo pri 28 tednih, potem pa prezgodaj rodi pri 31 tednih, potem je plod takorekoč enako zrel kot bi bil pri 31 tednih tudi brez injekcije ali le nebistveno bolj, če injekcije ne damo še enkrat.

Kaj pa to glede rasti organov. Kot ste napisali spodaj:

“Hkrati, ko se zgodi ta “preklop” iz rasti v dozorevanje pa seveda organizem verjetno preneha tudi z drugimi procesi razvoja, ki so potrebni za “dosego maksimalne genetsko predisponirane rasti”. če poenostavim: s tem, ko damo zdravilo za dozorevanje pljuč si sicer “kupimo” večjo varnost, vkolikor bi na s presenetil prezgodnji porod, cena za to pa je morda manjšpa končna rast organov, ki se še razmnožujejo in rastejo vsaj za čas delovanja tega zdravila.”

Za kako pomembno manjšo rast organov pa gre?

očitno ta “zmanšana rast” ni tolikšna ,da bi to bilo mogoče opaziti s prostim očesom vendar že obstajajo histopatološke raziskave, ki so pokazale, da je proces “značilen”, torej statistično pomemben. Tako je npr. manjše od genetsko predvidenega število pljučnih alveolov in ledvičnih nefronov, torej organčkov, ki odločajo o kapaciteti organov z določeno funkcijo. Glede na veliko rezervno število tako alveolov kot nefronov pri človeku zaradi omenjenih injekcij seveda ne gre pričakovati pomembno skrajšanje delovanja nekega organa v življenju, vendar bi v primeru dodatnih bolezni tekom življenja to lahko imelo nezanemarljiv pomen.

Pozdravljeni,

nimam nobenega urgentnega vprašanja, se mi pa ob prebiranju vaših odgovorov na temo injekcij za razvoj pljučk pojavlja kar nekaj vprašanj. Tudi sama sem ena tistih preštevilnih, ki smo jih prejele.
Ko se s kolegicami pogovarjamo glede teh injekcij se mi zdi, da jih dobi že skoraj vsaka druga nosečnica, nekatere dejansko rodijo v roku 14 dni, nekatere pa tudi po PDP. Sprašujemo pa se, kdaj se lahko začnejo kazati negativni učinki injekcij pri otroku – je to v prvih letih ali šele ko odrastejo. Kako negativne učinke sploh opaziti?
Malo sem zbegana tudi ob branju vaših odgovorov na to temo. Zakaj? Razumem vaše stališče glede teh injekcij, vendar pa vidim, da pred preventivno uporabo zelo svarite in navajate mnogo možnih posledic, na drugi strani pa nosečnicam, ki so le te že prejele pravite, da posledice niso opazne, niso takšne, ki bi vplivale na kakovost življenja, da se za to ni za sekirati.
Ali lahko navedete kakšne posledice so možne kot posledice injekcij pri otrocih in kdaj se jih lahko opazi? Je to lahko motnja pozornosti (ADHD) v otroštvu? Kako je sicer z drugimi nevrološkimi težavami, kot posledico teh? Koliko so manjši organi pri otroku ali tudi pri odraslemu? Čisto iz “firbca” pa me zanima, koliko % nosečnic letno te injekcije prejme, če seveda s podatkom razpolagate.

Hvala za odgovor.

Spoštovani,
čeprav razumem vaše poizvedovanje in tudi vprašanje glede “razlike” v pristopu k problemu pred in po dogodku aplikacije injekcij za pospešitev dozorevanja plodovih pljučk, vam žal težko ustrežem, ker smo pač žal preveč netolerantna, popadljiva in koristoljubna družba in karkoli bom rekel proti čemurkoli ali komurkoli, v čemer bo kdo lahko našel razloge za uresničitev svojega koristoljubja, bo to tudi izkoristil, ne glede na dobronamernost postopanja tako mene kot tistih, ki manj kritično odmerjajo steroide v nosečnosti. Moj namen je torej otroka, ki razposajeno skače po dvorišču opozarjati, naj ne skoči na cesto, ne da bi se prepričal o njeni varnosti, ko ves prestrašen priteče v naročje, ker ga je skoraj zbil avto, pa ga potolažim, da se ni nič hudega zgodilo in da je imel srečo. Bo to dovolj dobro? Sicer obstaja vse več člankov, ki opozarjajo na statističen pojem tveganja steroidov v nosečnosti, katere moramo pač imeti v vidu, preden se zanje odločamo. Še vedno drži kot pribito, da pravočasno in pravilno indicirani steroidi rešujejo ne le življenj ampak tudi kakovost preživetja, tistim, ki teh zdravil ne potrebujejo, pa lahko odškrtne kakšen drobec pri kakovosti prihodnjega življenja. Vedno in povsod torej ne moremo biti idealni, lahko pa se trudimo in zdravila uporabljamo takrat, ko imamo za to dovolj argumentov in ne le zato, da nam kdo ne bi mogel očitati malomarnosti, če kakšen izjemen primer poroda preseneti hitreje kot je mogoče napovedati.
Jasnih dokazov o stranskih učinkih po enem odmerjanju steroidov sicer ni, ampak sem še vedno previden in pravim, da so stvari verjetno le podpražne, torej je stvar meril, kaj je in kaj ni značilna razlika.
če želite, si preberite naslednji “update” o steroidih v nosečnosti iz leta 2014 in letos bo menda spet nov:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072752/

ampak kot sem rekel, to nas ne odvezuje previdnosti in kritičnosti pri odmerjanju, saj nihče ne more zagotoviti, da čez 20 let ne bomo metodologije in zmožnosti ugotavljanja stranskih učinkov dovolj razvili, da bomo sposobni najti tudi negativne posledice pri vseh, ki so dobili to zdravilo v nosečnosti.

Hvala za pojasnilo.

Zanima pa me še nekaj:

Kljub temu, da se navaja, da naj ne bi bilo posledic pišete, da statistično tveganje steroidov v nosečnosti obstaja pa bi vas prosila, če lahko kaj več navedete na katerih področjih to tveganje obstaja.

Nadalje tudi navajate, da tistim, ki zdravil ne potrebujejo, lahko odškrtne kakšen drobec pri kakovosti prihodnjega življenja. Kako se to ugotovi/ opazi? Na katerih področjih zdravja se to lahko pojavi in kdaj?

Ne vem če pravilno razumem – torej steroidi rešujejo življenja, tisti, ki jih ne potrebujejo pa jim lahko odškrtne kakšen drobec pri kakovosti prihodnjega življenja – ali to pomeni, da če se otrok rodi v max 14 dni, kolikor naj bi ta zdravila delovala, naj ne bi bilo stranskih učinkov ali tudi so? Ali se pojavijo stranski učinki kasneje, če se otrok npr. ne rodi v tem roku?

Ali je razlika, če mati prejme steroide npr. v 28 ali pa v 34. tednu nosečnosti z vidika stranskih učinkov na plod? Razmišljam – z vidika ko pišete, da so lahko manjši organi posledica steroidov – da so organi in organski sistemi v 34. tednu že bolj zrasli kot npr. v 28. tednu… ob predpostavki, da se otrok rodi v roku dveh tednov.

Še vedno me zanima vsaj okvirno, koliko nosečnic letno prejme steroide, če imate podatek.

Hvala za odgovor.

Žal zanesljivega podatka o tem, koliko nosečnic prejme steroide v nosečnosti nimamo, čeprav bi lahko ta podatek bil zajet v statistiki NPIS (preko 100 podatkov o vsakem porodu in prav toliko o vsakem novorojenčku v SLO), ampak zajem žal ni 100% zanesljiv, ker je odvisen od človeškega faktorja, vnosa podatkov osebja, ki pa žal niso dosledni, ker je za zdravila v nosečnosti možno vnesti le 4 zdravila in če jih nosečnica dobi 5, eno izpade in tudi zato, ker vnašalcev jih nihče ne preverja. Vem le, da je odmerjanje prepogosto in da od tistih, ki dobijo to zdravilo predčasno rodi velika manjšina (ocenjujem, da manj kot 10%). Kasneje kot nosečnica dobi steroide, manj so verjetno izraziti nezaželeni učinki na rast organov, ampak kasneje kot se odločimo za steroide, pogosteje se takšna aplikacija izkaže kot nepotrebna. Za profilaktično odmerjanje steroidov se namreč pred 28. tednom odločajo le redki, med 28. in 34. tednom pa so neželeni vplivi že bistveno manjši. Točnih podatkov seveda nimamo in tisti, ki jih predvidevamo, so pridobljeni v laboratorijskih pogojih, ne na realnih pacientih. Raziskave, ki bi vključila kontrole, torej da bi imeli npr. nekaj tisoč primerov, ki so dobili steroide in prav toliko primerov, ki so imeli enake indikacije pa steroidov niso dobili, žal nimamo na voljo, zato so vse predpostavke podobne tistim, kot pri vseh zdravilih v nosečnosti, pač priporočajo preudarnost in presojanje koristi zdravljenja ter tveganja neželenih sopojavov.
Učinki na presnovo ob steroidih so vedno, saj plod preklopijo, vsaj začasno, iz procesa razmnoževanja celic v proces prevzemanja funkcije, zlasti pljuč, ampak tudi drugih organov. Ne znam povedati drugače kot s primerom. Steroidi imajo podoben vpliv na plod kot ga imajo “zorilni hormoni na banane, na poti od pridelovalca na drugi strani Globusa do potrošnika”, s to razliko, da je učinek steroidov začasen in se torej rast in razvoj organov nadaljuje intenzivneje, ko učinek steroidov popusti, kar pa traja nekje največ 10 do 14 dni. Vsi ti učinki so kot rečeno rešilni, če v tem času pride do poroda, imajo pa svoje, očitno minimalna posledice, ki jih težko izmerimo kasneje v življenju. Morebiti takšna oseba namesto 8 litrov pljučne kapacitete razvije le 7,5 L ali namesto da bi osvajal 1. mesta na olimpijskih igrah, vedno konča kot 3. ali namesto da bi recitiral 1000 zaporednih decimalk števila PI na pamet zmore le 300 zaporednih decimalk….ne vem, ampak nekaj v tem spektru… zato ne vem, zakaj bi ta problem secirali do onemoglosti. Želim le, da se to zdravilo odmerja odgovorno in po tehtni presoji tveganj in ne kar tako, ko zdravnika prešine strah, da bi nosečnica mogoče utegnila prezgodaj roditi, pa za to ni ustreznih kliničnih niti laboratorijskih znakov ali celo samo zato, ker nosi dvojčke.

Najlepša hvala za odgovor dr. Pušenjak.

Zakaj bi secirali ta problem? V bistvu zato, ker me zanima, kakšni so stranski učinki teh injekcij, o katerih zelo redko kdo govori, ker me zanima, ali je te negativne učinke skozi življenje mogoče omiliti ali jih celo odpraviti in da se bom, če bom še kdaj v tej situaciji, mogoče o tem z zdravnikom lahko tudi kaj več pogovorila oziroma povprašala.

Iz vašega odgovora razumem (upam, da prav), da kasneje ko se steroidi dajo, manj je verjetnih oziroma možnih stranskih učinkov na rast organov. Vprašala pa bi vas še, kako je s posledicami le teh, ko se dajejo po dopolnjenem 34. tednu pa vsaj do dopolnjenega 36. tedna ali še kasneje, če gre za carski rez (pa tudi v primeru vaginalnega poroda poznam primere). Npr. da nosečnica dobi steroide cca. 7 – 10 dni pred planiranim carskim rezom, pa je že čez 34. tednov nosečnosti. Kako je s posledicami oz. stranskimi učinki v teh primerih? So še kakšni drugi stranski učinki poleg vpliva na rast organov? Če prav razumem naj bi takrat organi že tako razviti, da so že sposobni za delovanje izven maternice, razen pljuč, potem so verjetno stranski učinki steroidov na njihovo rast manjši. Ne vem če pravilno razmišljam…

V delu odgovora, kjer vas sprašujem o tem, kolik nosečnic prejme to zdravilo navajate, da le cca. 10% teh, ki zdravilo prejmejo rodi v roku 14 dni? Ali da cca. 10% nosečnic prejme to zdravilo? Sicer me ta podatek res zelo zanima, tudi če imate samo okvirnega bo vredu, saj je zajem verjetno kar precejšen. Zakaj me to tako zanima? Zgolj iz radovednosti 🙂

Hvala za odgovor ponovno in upam, da nadalje ne bom več secirala tega problema.

Spoštovani,
bojim se, da večina kolegov in kolegic, ki tako brez zadržkov uporabljajo steroide, o morebitnih stranskih učinkih teh praktično ne razmišljajo in so celo užaljeni, če jih katera od nosečnic po teh sprašuje ali želi z njim(njo) o tem kaj razpravljati. Večina si domišlja, da je to pa res edino zdravilo v perinatologiji, za katerega je nedvomno dokazan učinek, saj brez dvoma zmanjša tako umrljivost kot obolevnost po prezgodnjem porodu, zato se za te ne spodobi spraševati po nepomembnih stranskih učinkih na otroku, ko je pa na drugi strani v igri tako huda posledica kot je smrt in/ali invalidnost. Na dejstvo, da je mogoče prezgodnji porod bistveno bolje napovedati, kot se jim zdi potrebno razmišljati in da bi s tem lahko tudi za 80% zmanjšali nepotrebno odmerjanje steroidov, torej mnogo bolje, kot jim v praksi uspeva, pri tem radi pozabijo, niti se okrog tega kaj dosti ne trudijo.
Glede odmerjanja steroidov v kasnem obdobju predčasnega poroda (med 34. in 37. tednom) se sicer še ne ve veliko, vemo pa, da se tudi v tem obdobju lahko rodijo otroci, ki razvijejo relativno hudo dihalno stisko, kar se verjetno ne bi zgodilo, če bi v 24 do 48 urnem obdobju pred rojstvom dobili odmerek steroidov. Zato se zlasti pri načrtovanih porodih pred 37. tednom in nad 34. tednom vseeno razmišlja tudi o odmerku steroidov. Dejstvo je tudi, da organi zaradi delitve in razmnoževanja celic pri plodu rastejo najintenzivneje pred 28. tednom, nato pa se razvoj posameznih organov nekoliko upočasni in čeprav plod takrat vseeno kar hitro pridobiva na teži, to ni več toliko zaradi razmnoževanja celic tkiv in organov, ampak bolj zaradi povečevanja in rasti celic, kar je tudi del zorenja in prevzemanja funkcije in ta del s strani steroidov ni toliko prizadet kot je delitev celic in povečevanje števila celic v določenih tkivih in organih. Zato imam do steroidov po 34. tednu manj predsodkov kot pred 34. tednom, koliko in pri kolikšnem deležu nosečnic ti takrat res koristijo in pri kolikšnem niso potrebni, pa žal ne vemo. Vsekakor bi o steroidih ne pomišljal kadarkoli pred 37 tedni nosečnosti, takrat, ko bi porod načrtoval zaradi nosečnice in ne zaradi ploda, ker takrat plod porod najbolj preseneti v slabem smislu. Kadarkoli ukrepamo s prezgodnjim rojstvom zaradi ploda, je ta že po naravi bolje pripravljen na izvenmaternično življenje kot “vrstniki” ki niso ogroženi in ostanejo v maternici.
Na spremembe, ki so posledica izpostavljenosti steroidom v maternici, pa žal ni mogoče kaj dosti vplivati.

Najlepša hvala ponovno za izčrpen odgovor.

Bi pa še vseeno vprašala nekaj. Razumem, da torej na rast organov steroidi po 34. tednu ne vplivajo več bistveno. Verjetno tudi ne na končno težo ploda, predvidevam, da se takrat njegova rast že upočasni, sploh pri dvojčkih – ne vem, če pravilno razmišljam?

Me pa zanima kateri pa so potem možni negativni učinki na plod (dolgoročni) po 34. tednu? Glede na to, da se tehta med pozitivnimi in negativnimi učinki pred aplikacijo streroidov, se gotovo kaj ve tudi o negativnih učinkih? Kaj menite da je manj škodljivo za otroka dolgoročno – po 34. tednu gs – npr. blaga dihalna stiska, ki se jo odpravi z nekaj dodajanja kisika ali steroidi, za katere se ne ve, če so dejansko potrebni in prinašajo seboj tudi tveganja za dolgoročne stranske učinke?

Ali so bile ugotovljene kakšne nevrološke posledice tudi po aplikaciji steroidov v tem času?

Upam, da nisem preveč zakomplicirala vprašanj. Pač malo raziskujem in vprašanja se pojavljajo. Sprašujem pa vse dobronamerno, če bom še kdaj v tej situaciji, da bo mogoče lažje.

Še enkrat hvala za vse vaše odgovore, da nam odgovarjate na neskončno vprašanj.

Lep vikend.

ste…:-)…definitivno ste preveč zakomplicirali vprašanja. Takšno seciranje problematike res nima veliko smisla. Vse kar res potrebujemo je tehten razmislek o tem ali ženski grozi porod v naslednjih 48 urah in če ji, so steroidi indicirani, če porod v naslednjih 7 dneh ni zelo verjeten, pa steroidi niso indicirani. Vmes je siva zona, v kateri so nekateri bolj pesimistični drugi bolj optimistični, nekateri bolj izkušeni, drugi manj in se temu primerno različno odločajo. V mislih ob tem moramo imeti le možnost, da imajo steroidi lahko tudi dolgoročne škodljive učinke, katere, koliko in pri kom, seveda ne moremo vedeti, ampak potencialni kandidati za posledice so vsi, ki jim steroide damo. Kar o tem vem, sem vam že odgovoril in k temu nimam kaj dodati. Če hočete plodno soodločati o svoji morebitni bodoči terapiji, morate le postavljati ustrezna vprašanja, kot npr.: ali bom rodila danes, jutri, pojutrišnjem? Če je odgovor ne, lahko počakamo vsaj na pojutrišnjem in se takrat ponovno odločamo po istem načelu ter postopek ponavljamo v neskončnost oziroma vsaj do 34. tedna. Če je porod potreben zaradi ogroženosti nosečnice ali ploda čim prej, pa se steroide pred 34. tednom odmeri do največ 2 dni pred zaključenjem nosečnosti.