Komunistična koncentracijska taborišča
Koncentracijska taborišča predstavljajo eno tistih oblik nasilja, ki so bila skupna vsem trem totalitarizmom. Da je tudi v Sloveniji šlo za koncentracijska taborišča dokazujejo sicer redki ohranjeni dokumenti. V poročilu načelstva OZNE za okrožje Celje načelstvu OZNE za Slovenijo z dne 29.maja 1945 navajajo, koliko oseb so izpustili, koliko likvidirali, koliko so jih poslali v zapore in koliko v koncentracijska taborišča. Postopanje z interniranci se ni kaj dosti razlikovalo od postopanja z interniranci v nacističnih koncentracijskih taboriščih, saj so bili izpostavljeni raznim najokrutnejšim oblikam fizičnega in psihičnega nasilja. Po krutosti sta izstopali taborišči v Šentvidu nad Ljubljano in Teharje.
Čeprav taborišča poleg množičnih povojnih pobojev predstavljajo enega najhujših zločinov slovenskih boljševikov, o njih še vedno ni veliko znanega.
Razen za Teharje in deloma Hrastovec in Strnišče pri Ptuju.
Strnišče, kot primeren kraj za koncentracijsko taborišče sta izbrala humanista – major OZNE Mitja Ribičič in komandant divizije KNOJ Bojan Polak.Tako je Ribičič 13.junija 1945 iz Maribora poslal nadhumanistu generalu OZNE – po poklicu mizarskemu pomočniku – Ivanu Mačku naslednje poročilo:
” Primeren logor sva s tov. Stjenko našla. To bi bil centralni logor, pripraviti pa bi bilo treba nekaj baz za zbiranje, ker bo drugače težko vse naenkrat strpati v ta logor brez priprave.” Interniranka Danica Emeršič navaja , da je bilo v taborišču 12.000 internirancev, sama pa je imela številko 7.835. Zaradi prenatrpanosti in slabih higienskih razmer so se v taborišču začele širiti razne nalezljive bolezni, kot so griža, diareja in celo tifus. Mnogo internirancev je zaradi izčrpanosti in nalezljivih bolezni umrlo. Po navedbi ene od internirank so tiste, ki so zboleli za tifusom, kar zmetali iz barak v obcestni jarek.Največ žrtev je bilo med najmlajšimi otroci in starci. Podlegli pa so tudi drugi interniranci. Zgoraj omenjena Danica pripoveduje o usodi družine Pučko: ” Gospa Pučko je bila v lagerju s petimi sinovi. Ponovno je bila noseča 5 mesecev. Močno je krvavela, šele ko je padala v nezavest, so jo odpeljali v bolnico Ptuj, kjer je umrla še isti dan. Mož se je vrnil s petimi otroki domov in tudi on umrl 14 dni po vrnitvi.Edini doslej znani pisni vir, ki priča o umiranju internirancev, so ohranjeni dopisi, ki jih je vodstvo koncentracijskega taborišča Strnišče pri Ptuju pošiljalo Župnijskemu uradu Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Na njih so zapisani imena in priimki umrlih, ki so jih iz taborišča poslali v pokop. Med njimi so bili tudi komaj nekaj mesecev stari otroci in več kot osemdesetletni starčki.Poleg imena in priimka je naveden razlog smrti.Največkrat se navajajo griža, driska in starostna oslabelost. Vendar na seznamih niso bili navedeni vsi umrli, saj se je ob priliki razbitja ene od krst ob prevozu, pokazalo iz krste tudi brezimno otroško trupelce.Interniranka Marija Žohar: ” Tam smo doživljali nedopovedljive grozote. Spominjam se okroglega stolpa, ki je bil namenjen mučenju in od tam so se ponoči slišali kriki. V baraki so nas ponoči polivali z mrzlo vodo, čeprav so bili med nami tudi otroci, ki še niso bili stari dve leti. Mučili so nas tudi tako, da so nas postavili lačne in slabotne na vroče julijsko sonce, dokler se nismo onesvestili.
” Resničnost njenih navedb potrjujejo tudi drugi pričevanja drugih internirancev. Pričali so, kako so poniževali žene in dekleta, ki so se morala ob prihodo v taborišče sleči do golega, nekatere pa so pijani boljševiški stražarji, ko so se vračali z mitingov v Ptuju, posiljevali.Ena od oblik zabave poblaznelih boljševikov je bila tudi vožnja z motorji, preko drug poleg drugega ležečih internirancev, vse dokler ni kakšen nesrečnik izdihnil. Terezija Tomažič o usodi otrok, prepeljanih iz Strnišča na Ormoški grad: ” V začetku smo dobili toliko hrane, kot smo hoteli, in sicer smo jedli koruzni močnik in kuhan krompir, vendar je imelo to, da se je veliko otrok najedlo do sitega oz. preobjedlo, za posledico, da jih je precej, ki so prišli sem oslabljeni, pomrlo. Predvsem so umirali mlajši otroci. ” Marija Žoher: ” Zaradi podhranjenosti mi je v naročju umrl sin. Z grozo se danes spominjam, da so mi na dan v naročju umrli po trije otroci, ki sem jim nadomeščala odpeljane matere. Pokopavali so jih ponoči. “
Koncentracijsko taborišče Hrastovec. Pričevanje dipl.ing. Martina Mastena: ” V enem prostoru na gradu je bilo natrpanih 35 ljudi. Spali so na golih tleh in se izmenjevali, ker za vse ni bilo dovolj prostora na tleh. Zaradi slabih higienskih razmer in pomanjkanja vode, ki je ni bilo dovolj niti za pitje, so se širile različne bolezni. Posebno stari ljudje so umirali kot muhe proti koncu jeseni. Skoraj vsak dan so prinašali v rjuhah iz sob 4 – 6 mrtvih. “
Dokumenti:
Koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju OZNA, dne 5.8.1945.
Župnijskemu uradu Sv. Lovrenc.
Javljamo vam, da vam pošiljamo sledeče osebe za pokopati:
6. Gasnik Friderik roj. 26.6.1944
7. Senekovič Hajnrih roj. 12.4.1945
Isto dne 6.8.1945:
1. Rusl Ludvik roj. 28.5.1945
2. Lievers Erih roj. 21.9. 1944
Dne 8.8.1945:
1. Plimen Marija roj. 4.8.1944
3. Fegus Eleonora roj. 20.2.1945
4. Korat Valter roj. 16.7. 1942
Dne 9.8.1945:
7. Lesnik Adolf roj. 2.11.1941
Dne 10.8. 1945:
2. Auprih Franc roj. 1.10.1944
3. Kajzer Helmut roj. 19.10.1944
Dne 13.8.1945:
3. Špiler Eleonora roj. 5.10.1944
Dne 15.8.1945
3. Janeš Jožef roj. 25.2.1945
7. Zaszlo Frami roj.7.1.1943
Uprava sodnih zaporov v Ptuju, dne 27.5. 45
LAGER
Strnišče na D/p. – Hitlerjev rajh !
SEZNAM………
Hitlerjev rajh je za zblaznele slovenske boljševike obstajal še 27.5. 1945.
Dnevnik grobarja Franca Kurnika iz Sp. Voličine, kjer je zapisal poslane mu v pokop iz koncentracijskega taborišča Strnišče in Hrastovec.
Nekaj zapisov: V eni rakvi dve ženski – 10.8. 1945, Žena z 1 otrokom – 13.8.1945, 2 ženi z otrokom – 19.8.1945, 2 ženi v eni rakvi – 18.8.1945 !
Pričevanje št. 20
Najbolj se spomnim, da so nas večkrat poslali iz barake in nas potem zunaj preganjali z vodo. Mamo so tudi večkrat postavljali na vroče sonce, tako da smo otroci gledali, ko je skupaj padla. Najhuje je bilo, ko je umrla sestrica Gizela stara komaj 11 mesecev.
Pričevanje št. 30
So ti morilci otrok vedeli, kaj počno, ko so od 3 – 12 let stare otroke ločevali od njihovih mater ? Nekega dne so namreč – bilo je v prvi polovici avgusta – postavili v vrsto žene in otroke. Pripeljali so tovornjake, na katerih so bili trije do štirje vojaki, osem do deset pa jih je bilo spodaj. Otroke so dobesedno iztrgali iz naročij mater in jih pometali na tovornjake ter jih kljub joku in tarnanju zgroženih mater odpeljali. Zaprli so jih v tri vagone, ki so se nahajali v bližini taborišča. Niti z besedo jim niso pojasnili zakaj to počno. V tihi poletni noči je bilo še nekaj časa mogoče slišati otroški jok. Naslednji dan so jih odpeljali v ormoški grad. Sredi septembra so tiste, ki so ostali živi, pripeljali nazaj. Pripeljali so jih z enim tovornjakom, odpeljali pa v treh vagonih.Gledal sem, kako si uboge obupane matere od bolečine pulijo lase, kako so odrevenele njihove zgrožene oči. Kaj ste storili bratomorilci, preoblečeni v hudiča ?
Vir: Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Slovenij, Zbral in uredil: dr. Milko Mikola, Ljubljana 2007.
IZJAVA POD PRISEGO
Franc Kreže, rojen v Čemšeniku pri Zagorju ob Savi, sedaj bivajoč Moonswood 52, New Market, Ontario, Kanada.
Koncem maja 1945 sem bil vrnjen iz Vetrinj v Teharje. Od prihoda v taborišče sem živel podnevi in ponoči zunaj na pesku skupaj z domobranci. Po približno šestih tednih bivanja v taborišču je mene in tri druge domobrance med 9. in 10. dopoldne poklical stražar in nas odpeljal na delo. V baraki izven taborišča, vedno pod stražo, sem s sotrpini na surov način moral čistiti stranišče. Po tem delu so nas peljali izza barake. Tam smo morali pograbiti dve tragi – nosilnice za prašiče. Po približno 50 metrih sem nenadoma zagledal otročje perilo, cunje. In samo meter in pol od tega sem zagledal mrtvo punčko in potem še ostale mrtve, razmetane dojenčke. Dojenčki so ležali v krogih kakih osem metrov. Stražar je dal nalog naložiti dojenčke na trage. Osebno sem položil na trage mrtvo, krvavo punčko in še dva otročka. Moj kolega je napravil isto. Isto velja za nosilca druge trage. Te mrtve dojenčke smo odnesli v malo pobočje, kjer so bile jame, deloma napolnjene s trupli. V jamo smo iz obeh trag stresli mrtve dojenčke. Šli smo nazaj po še nove mrtve dojenčke. To pot smo poleg dojenčkov morali pobrati tudi otročje perilo. Računam in jamčim, da smo na ta način pokopali najmanj dvajset (20) dojenčkov.
Ko smo po drugi rundi zmetali dojenčke v jamo mi je stražar ukazal “v jamo”. Vanjo sem se spustil. Ko sem bil notri, mi je stražar ukazal, naj poravnam trupla. Ko sem to napravil, sem se s težavo spravil iz jame. Ko sem prišel iz jame, smo z eno lopato in z rokami nametali malo zemlje v jamo. Še ob jami nam je stražar zagrozil ako bo kdo zinil eno samo besedo o tem, kaj ste delali, vas bomo našli in takoj postrelili.
Dano na zapisnik 16. aprila 1993 notarju Petru Urbancu v New Market, Ontario, Kanada.
Mlade partizanke bombe bacale,
male otročičke na soncu kuhale !
Teharje.
Izpoved Janeza Anžlovarja , mladoletnega zapornika s Teharij. Izjava za zapisnik komisije za izvajanje zakona o popravi krivic. Kakšen odnos so imeli boljševiki do dojenčkov pobitih staršev, nam govori izpoved Janeza Anžlovarja: »Partizanke so enkrat ženam častnikov pobrale otroke, jih naložile na voz in jih tam sredi dvorišča pustile umreti v vročini. Mi smo slišali neživljenjski jok otrok in mater. Kasneje pa sem izvedel, da je takrat umrlo 16 dojenčkov, ki še hoditi niso znali.«
Verodostojen vir : http://snvz.mojforum.si/snvz-post-337.html
vzporedice z nemškimi taborišči ni težko potegniti……zanimivo pa bi bilo vprašanje koliko očetov teh otrok so sodili in obsodili in po katerem zakonu so sodili tem dojenčkom in otrokom ter jih eksekutirali….kdo ve?????
tega nihče ne zanika….ampak malo dvomim, da so tisti dojenčki kogarkoli ovadili, mučili ali ubili…
boli a ne, ko nekdo pokaže, da komunizem ni veliko daleč od nacizma in fašizma…….
mimogrede, kdo je poskrbel, da so v internacijo poslali ljudi, katerih edini greh je bil, da so v starojugovojski nosili čin?……ovaduhi? kolaboranti? peta kolona ali kar sami komunisti………
Saj komunizem res ni bil DOBER!!! To je točno, samo je ta sistem danes, ala JJ, PETERLE, LJUDMILCA, itd. tako zelo slab, da je še komunizem postal dober, ma ne dober, ODLIČEN!!!!
WW. ENKRAT SI ZAPOMNI!!! VELIKA RAZLIKA JE ALI SI TI OKUPATOR IN NJEGOV POMAGAČ, ALI BRANIŠ SVOJ DOM PRED OKUPATORJI IN IZDAJALCI!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
In zopet trkneva v bistvo….ali so bili pobiti dejansko pomagači okupatorja, kolaboranti, peta kolona al karkoli že???? ali so krivi ž
e zaradi tega, ker so jih po vojni pobili?????? …….vzporednica z nacisti pa ostaja…..vtipkaj katerikoli kanc logor in primerjaj z napisano temo…..če ti ni jasno, ti nikoli ne bo………
Hvala axn-u za izčrpno poročilo. Komunistična koncentracijska taborišča ne presenečajo, saj je latvijski dokumentarec na tv slo o naci komunističnem kolaboriranju razkril stalinove metode, ki se jim je hitler čudil in je pošiljal v rusijo svoje nacije na izpopolnjevanje. Učenec učitelja ni nikoli prekašal po svojih morilskih metodah. Največje taborišče je bilo kar danes celotna samostojna ukrajina, ko je stalin izstradal 7 milijonov ukrajincev. Naši rdeči so imeli dovolj učiteljev za učenje in po metodah uničevanja človeških življenj je bilo podobno stalinovemu stilu kot hitlerejevemu. Število pobitih Slovencev od komunistov je v odstotkih podobno ukrajinskemu primeru.
Tožilstvo v Zagrebu je Dubajića (umrl je julija lani v Beogradu) bremenilo, da je od 26. maja do 5. junija leta 1945 kot poveljnik mehanizirane enote četrte armade takratne Jugoslovanske armade (JA) oblikoval posebno skupino vojakov ter organiziral in poveljeval ob prevozu vojaških ujetnikov iz Kočevja do kraja pobojev v Kočevskem Rogu. Hrvaško tožilstvo trdi, da je Dubajić osebno poveljeval pri poboju najmanj 13.000 vojaških ujetnikov, katerih trupla so končala v tamkajšnjih breznih.
Zagrebško tožilstvo je proti Dubajiću že pred tem sprejelo nekaj kazenskih ovadb, ki naj bi ga med ostalim bremenile tudi za zločine pri Pliberku. Kot je poročala Hina, obstajajo kopije dokumentov, ki govorijo, da naj bi ravno Dubajić prevzel 13.000 hrvaških ujetnikov po srečanju britanskih in jugoslovanskih predstavnikov. Hrvaški mediji so med drugim omenjali Dubajićev intervju v srbskem tedniku Svet, v katerem naj bi leta 1990 priznal, da je sodeloval v pobojih 30.000 vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne.
Zate je vse kar je v zvezi z povojnimi poboji LAŽ. Čudim se tvojemu karakterju, ki tako odločno in strumno zavrača vso to nagomilano resnico.
Ker sem ugotovil, da je zate verodostojen Dnevnik, ti kar iz njega podarjam članek, ki navaja le dejstva in ne podrobnosti.
Zate je vse kar je v zvezi z povojnimi poboji LAŽ. Čudim se tvojemu karakterju, ki tako odločno in strumno zavrača vso to nagomilano resnico.
Ker sem ugotovil, da je zate verodostojen Dnevnik, ti kar iz njega podarjam članek, ki navaja le dejstva in ne podrobnosti.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/277049/%5B/quote%5D
Povedati nam torej hočeš, da je Slovenija imela svoj Guantanamo. OK, domobranska stran res ni imela svojih taborišč, so pa zato manjko nadoknadili z ovajanjem, da so ovadene v taborišča pospravili okupatorji, ostanek pa so sami obdelovali na krajih kot je Sv. Urh.
boom
Komunisti so bili za domobrance idejni in politični nasprotniki ! Domobranci in komunisti so kot smrtni sovražniki delovali eden proti drugemu z vsem političnim in ostalim orožjem, ki so ga imeli na razpolago.
Komunisti so na svojih papirjih napisali, da to počnejo v imenu ljudstava, ki ga seveda niso nikoli za to vprašali ( saj volitev takrat ni bilo ).
Če je domobranec ovadil komunista, so napisali, da je ovadil narod !In tako je prevara uspela !
Toda ti isti komunisti so v novejšem času tik pred osamosvojitvijo od njih samih, ovadili jugo-armiji cvet slovenske pomladi in jih celo zaprli. Če ravno se je šlo za OSVOBODITEV IN OSAMOSVOJITEV LASTNEGA NARODA !!!
TO JE BILA IZDAJA !!!
Naj tole malo razmislim: torej posredno praviš, da se je ljudstvo strinjalo z okupacijo, pri vseh tistih, ki niso bili komunisti in so kljub temu končali v taboriščih, pa pravzaprav ni šlo za internacijo, temveč jih je prodomobranska stran le umaknila pred kvarnim vplivom komunizma, okupator pa jim je celo priskrbel delo. Verjetno bi jim vsi ti ljudje bili pozneje celo hvaležni, če jih slučajno ne bi precej pomrlo. Ja, kaj hočemo. Tudi domobranci so morali kaj počet medtem, ko so čakali, da nas osvobodijo zavezniki. Pa magari, če je to bila kolaboracija.
Kljub temu pa mi nekaj ni jasno: ali so domobranci pa kdaj vprašali ljudstvo, če lahko v njegovem imenu kolaborirajo?
boom
Če bi komunisti takrat delali na tem, da bi lahko narod pričakoval po vojni demokracijo, ne bi bilo ne krvave revolucije in ne domobrancev.
Toda pratija je imela drugačne načrte, popolno oblast za večno ! V taki situaciji ni niti čudno, da partija ni niti pomislila na to, da bi kaj narod spraševala. V taki situaciji takrat bi pa naj domobranci misliš hodili od doma do doma in ispolnjevali anketne lističe, ali kaj ?
Eh boom, to lahko zraste samo na takšnih tikvah kot je tvoja !
BOOM———— Domobranci nisi kolaborirali v imenu naroda. Za razloko od komunistov, ki so povojne poboje izvajali v imenu naroda in vsa nadaljna sojenja in likvidacije , šikaniranja, diskreditiranja, ponižanja po komunističnih zaporih in koncebntracijskih taboriščih, mučenja na Golem Otoku, likvidacij na mejah in diplomatskih umorih v zahodnih demokracijah.
Na tvojem mestu bi bil raje tiho, ker nikoli ne veš kaj se bo še zgodilo ?!>))))))
Tisti, ki pravite, da osvoboditelji niso imeli soglasja naroda ste popolni norci! Kaj je že bila OF ki jo imate sovražniki Slovenije tako radi? Kdo pa so bili osvoboditelji če ne narod? Kaj so bili vesoljci?
Stalno se sprenevedate in lažete pa povejte kje je bilo kakšnio taborišče!! Pa malo poglejte kako je bilo z okupatorjevimi taborišči, kjer so bili kolaboranti največji rablji in zločinci! In kje so žrtve iz okupatorjevih taborišč? “Strokovnjaku” Dežmanu ni uspelo v vseh teh letin poiskati niti enega!
Samo v Barbara rov pojdite in jih boste hitro našli!
Glede na to, da si v prejšnjem postu napisal:
… si verjetno pomislil si od partizanov očitno pričakoval točno to. In zdaj spreminjaš mnenje al kako? Glede odzivov javnosti pa si malo preberi ali je imela OF in njen program več pristašev na začetku vojne, ali ne. Takrat ste imeli ste vso možnost kontrolirati in zmanjšati vpliv vpliv KP, pa ste se raje odločili lesti v rit okupatorju, ob tem pa mislili, da vas bodo osvobajali zavezniki in vm celo pripenjali kakšne zasluge.