JAVOROVICA NAD ŠENTJERJNJEM
JAVOROVICA NAD ŠENTJERNEJEM OPOMINJA
Javorovica 16.marca 1944
Šestnajstega marca bo minilo natanko 65 let ko so borke in borci legendarnega 4. bataljona SNOUB Ivana Cankarja v zgodnjih jutranjih urah na Javorovici nad Šentjernejem doživeli največjo tragedijo, ki je terjala okoli 124 življenj.
Javorovica nad Šentjernejem je bila mirna vasica v osrčju Gorjancev. Prvi so se jeseni 1943 v vasi namestili borci Gubčeve brigade, zamenjali pa so jih borci in borke 4. bataljona Cankarajeve brigade. Sovražnik je nenehno skušal prek Javorovice razbiti partizansko blokado Novega mesta, kar pa mu ni uspelo. Sredi februarja leta 1944 je sovražnik zavzel Javorovico, vendar so ga cankarjevci v naskoku pregnali nazaj v dolino. Uspehi so uspavali partizane in poveljstvo, kar se je dva meseca kasneje v nekaj urah hudo maščevalo skoraj celotnemu legendarnemu 4. bataljonu Cankarjeve brigade.
V zgodnjih jutranjih urah 16. marca leta 1944 je ta prijazna vasica nad samostanom Pleterje postala krvavo prizorišče. Okupatorski vojaki so namreč borce Cankarjevega bataljona presenetili, da se ti niso mogli braniti. Pri tem so sodelovali tudi slovenski domobranci, ki so ujete borce in ranjence umorili ter jih na najbolj krut način iznakazili, tako, da jih ni bilo mogoče prepoznati.
Da se je tistega zimskega jutra zgodila tako huda tragedija, gre pripisati spletu okoliščin, IZDAJI, pa tudi napakam vodstva bataljona. Prisotnost partizanskih enot na Gorjancih je posebno motila domobranskega poročnika Draga Furlana – Orana, ki je vodil še zadnje gnusno dejanje na Javorovici.
Ko so bili nemškemu in domobranskemu poveljstvu v Novem mest znani vsi podatki o borcih 4. bataljona Cankarjeve brigade, se je začela sovražnikova operacija: novomeški domobranci so za to priložnost sestavili posebno bojno skupino dveh čet in dela 14. SS-policijskega bataljona; skupaj okoli 500 do zob oboroženih mož.
Skupina se je 16. marca zjutraj odpeljala s tovornjaki iz NOvega mesta ob levem bregu Krke do Drag, kjer je bil zasilni most čez reko. Od tam se je začel bojni pohod proti Javorovici. Dan prej se je skupina Cankaarjevega bataljona udeležila partizanskega mitinga v Vrhpolju in po povratku legla k počitku, takoj po tem pa se je začela krvava tragedija, ki je terjala življenja 124 bork in borcev.
Samo nekaj pogumnih borcev z namestnikom poveljnika Cankarjeve brigade na čelu se je uspelo z veliki izgubami prebiti iz obroča. Prava tragedija se je zgodila šele po končanem boju. Sovražnik je zajel 33 partizanov, večina je bila mobilizirana in neoborožena.
Nemci so jih prepustili domobrancem, ki so jih v kotanji pod cerkvico pobili. Med ujetimi in ubitimi je bil tudi brat dveh sodelujočih domobrancev. Celo mrtvim domobranci niso prizanesli, oropali so jih in večino zverinsko iznakazili.
Danes na ta krvavi dogodek spominja več spominskih znamenj. Tam, kjer so bile nekoč le še ruševine kapelice Sv. Ožbolta, so potekali najhujši boji. Zdaj po zaslugi borčevske organizacije občine Šentjernej, donatorjev in domačinov stoji lep spominski hram. V noranjosti so vzidane spominske plošče z imeni padlih. Po tragičnem dogodku je bil v neposredni bližini leta 1946 postavljen skromen spomenik, ki sta ga sezidala Jože Vinček iz Šmarja in delavec iz samostana Pleterje Alojz Šketelj.
V ruševinah kapelice so umrle začasno pokopali, kasneje so posmrtne ostanke prevzeli njihovi svojci, 56 padlih in pobitih pa je bilo leta 1949 preneseno v skupno grobnico na sv. Urh pri Ljubljani.
Na hribu nad vasjo Javorovica je bil po ideji zdaj že pokojnega soborca Jožeta Zemlje – Drejča postavljen spomenik, ki so ga slovesno odkrili 10. julija 1966.leta.
Na tem spomeniku je zapisano 146 številk, z imeni in priimki bork in borcev Cankarajeve brigade, ki so padli na območju Javorovice v letih 1942 do 1945, pa so zapisani v spominskekm hramu.
Na mrtve in pokojne se bomo spomnili na spominksi slovesnosti 14. marca na Javorovici.
Vir: SM št. 5, 13. mareca 2009
Besedilo, J.Č.
________________________________________________
Spomin na zgoraj zapisene dogodke, je bila za mene danes, prvorazredna tema!
O tem žalostnem dogodku sem že tukaj pisala. Te žrtve so bile izdane od domačih izdajalcev. Tem žrtvam sem se že nekajkrat poklonila.
Kolikokrat so se poklonili nekateri tukaj pisoči ki so iz bližnjega kraja … ???
Partizani, banditi, ljudska vojska ali kakorkoli jih že imenujemo so bili orodje komunistov, da so lahko izvedli revolucijo in s silo prevzeli oblast.
Zato ne vidim razloga zakaj bi se komunistom poklonili.
Te partizanske “živine” so po vojni pobili na 10.000-e. Nedolžnih civilistov. To ni propaganda, to dokazujejo do sedaj odkrita grobišča in vem, da je takšnih prikritih grobišč še na desetine v Sloveniji.
bolje bi bilo razmišljati s kakšno strategijo reševati gospodarstvo, gorenje, elkroj, mura, acroni, lth, beti, labod, gradbeništvo,kolektor, avtoelektrika,….zniževati plače voluharjem državnih podjetij, ki zaslužijo več 1000 eur….prestrukturiranje in izobraževanje nas samih….
….praBABI bolje kot pogrevati neke pradavne….., stare 65 let, saj ne upam napisati.
piši raje recepte, za enostavno prehrano, zdravo življenje in slično, saj tu že imaš s “PRA” neki image.
Voluharji imajo plačo več k€ po zakonu, ki ga je treba v pravni državi dosledno upoštevat…al si pa že spremenil mnenje????
Zakaj bi reševal?-za svojo plačo je odgovoren vsak sam (tvoje besede)
(dvoličnost nagravžna)
PRABABI
kar piši…zločini se ne smejo pozabit, pa ni važno na kateri strani so bili storjeni , mrtvim je vseeno, kdo jih je ubil.
za poštenje pa verjetno nimaš kakega recepta?
Še malo na drug način, tudi tukaj so bili udeleženi Slovenci:
Obisk s Kontrolno komisijo partizanskega taborišča nad Belo krajino ( okoli 22. julija 1942 ).
” Ko smo stopili v taborišče , smo vsi trije osupnili: bilo je čisto podobno skrivnemu shajališču iz Bizetove opere Carmen. Vsepovsod so se pasli samotni konji , čudne ženske v širokih krilih so z razpuščenimi lasmi posedale po parobkih. Neka stara ženska je bila privezana na kol natanko tako , kakor poznamo grozljive jedkanice o mučenju čarovnic iz davnih vekov. Pod žensko je dogoreval ogenj. Bila je najbrž že mrtva. Duh po ožganem človeškem mesu me je silil na bruhanje. Na poseki v bližni ognjene martre je na konjski odeji ležal popolnoma nag človek. Dvigal je napol sivo glavo in hlipal in ječal in skušal izreči prošnje besede, a mu je zmanjkovalo moči. Glava mu je padla na odejo , a jo je spet onemoglo dvignil in spet hlipal kot riba na suhem. Z grozo v srcu sem ugotovil: suhorski župnik Janez Raztresen. Kaj počnejo z njim ? Ahac ( Dušan Pirjevec ) je stal ob nagem človeku z okrvavljeno črepinjo v rokah in nas srdito gledal. Začutil sem , da bi nas v hipu pobil, če bi imel v rokah orožje , a v rokah je imel samo ostro stekleno črepinjo. In spet se je zgodilo nekaj podobnega kot na Cinku: Brilej je potegnil Ahaca k sebi , ga prijel za roko in skupaj s Strmeckim so odšli kot zarotniki za grmovje.”
– Jože Javoršek – Spomini na Slovence – 3.knjiga !
Znani so še drugi primeri na grozovit način pobitih družin kot npr. Kozinčeva družina z dvema otrokoma v Zapotoku pri Sodražici, ki so jo nagnusno poklali v kleti (en otrok je bil težak invalid) ter še posebej Mavsarjeva družina iz Praproč. Člane Mavsarjeve družine so boljševiški partizani na Božič leta 1942 zvezali in jih cel dan mučili v hlevu nato pa še napol žive pometali na ogenj. Zgoreli so oče, mati, ter pet otrok med katerimi je bil tudi Darko Mavsar znani športnik in balkanski prvak v metu kopja. Za sedmimi krstami je šel preostali 12 letni sin, ki pa ga je boljševik prišel ustreliti čez tri mesece. Za tem so ubili še Dolfija Mavsarja ter končno neposredno po vojni v Rogu še desetega člana družine.
mik,
ja, v mnogih zgodbah so bili udeleženi Slovenci. Sami sebi …. izdajalci.
Kako je že dejal tvoj oče, borec partizan, tebi, sinu?
“oboji smo bili glih”, si zapisal.
O tem sem ti že napisala svoje mnenje, patizani so se borili za Slovenijo, domobrancvi za okupatorja.
Ampak, tale v spodnjem linku, v tem času izreči kaj takega, pa presega vse mere. Povrhu je še mama, le kako uči svoje otroke? Nič čudnega ni, da že tretja generacija trosi nestrpnost, do drugače mislečih.
28.06.2008 ob 18:30, je napisala Latha2:
samo del posta bom napisala tukaj, vsega preberi v linku.
—“” Samo še en mandat privoščim JJ, da počisti ta umazani balast …..
..da prenejajo hraniti levuharje in njihove rodove/ so nesmrtni/ s kraznimi pokojninami…..
ste drhal. drhal!! ….. Ljudje z najnižje družbene lestvice.”” —-
http://med.over.net/forum5/read.php?186,4815480,4824588#msg-4824588
mik, tudi ti spdaš v to drhal,:-) saj si sin borca partizana. To sem ti že 1 x napisala, si spregledal ali pa nisi hotel videt in odgovoriti.
Tudi tvoja kritika včasih zaradi pokojnin, da jih imajo tudi tisti, ko so po roru spuščali na partizane strele, bi ti lahko uredil, če neupraviceno prejemajo pokojnine, le zakaj nisi ali pa oče??
Najlažje je tukaj pisati, ker si anonimen, a ne? 🙂 Zamera, rodi zamero.
Nisi prvič napisala, da spadam v drhal. Me več ne moti, z vaše strani sem tega navajen. Se mi pa poraja vprašanja, katera drhal je večja.
Da, lažje je biti anonimen. Čudno, da so ljudje, ki so vedeli za poboje ves čas molčali, a ne? Ali pa so morda prav zaradi tega dočakali starost???
Dobro, župnikov ne maraš, te razumem da ne komentiraš, po tvoje je pač dobil svoje. Ampak Mavserjeve so partizani žive zmetali na ogenj. Tudi otroke. Auschwitz po slovensko???
ninej, tebi se samo zdi, da je komunizem ta pravi režim. preveč komunistične propagande bereš. vse bolj verjamem, da imaš kontakte s kakšnih politkomisarjem. pa pazi, ko ti bo politkomisar bral titove depeše, kako likvidirati ljudi, da se ne nalezeš uši. partizani so bili pravo mesto za te parazite.
p.s. ne poj politkomisarjeve hcalnice, tifus je nevaren!
Bi rad mal resnice?
Ni sicer od župnika, je pa od srca (partije):
Za dejanja po členih 1 do 4 sodijo posebna sodišča. Postopanje je naglo, ustno in tajno. Osebno zasliševanje krivca ni potrebno… Proti razsodbi sodišča ni pritožbe. Kazen se izvrši takoj na način in po osebah, ki jih določi sodišče. Kdor se bo odtegnil sodbi med osvobodilno borbo, bo zasledovan po osvoboditvi.”
Takile forumi ne bodo rešili nič, če v skoraj 65-ih letih politika ni mogla narediti nič. Sploh pa ne taki pisci, ki se držijo zgolj samo in samo svoje resnice kot edine zveličavne. Tak način komunikacije spominja zgolj na vbijanje določenih lastnih pogledov drugim v glavo. Dejstvo pa je, da se tu lahko “iz izkušenj” oglaša samo peščica, ki je pri svojih letih sposobna uporabljati internet (seveda če so res stari 32 na 50 podlage). Večina tistih, z izkušnjami, pa ni niti približno blizu internetu, da bi še oni povedali svoje izkušnje. Največkrat se zelooooo razlikujejo od tu navedenih postov – seveda če sploh hočejo karkoli povedati o tistem nesrečnem času (kot bi se bali!). Povdarjanje nekih “izkušenj” ali pa pričevanj drugih (ki so mimogrede lahko točni ali pa izmišljeni) je lahko samo zavajanje in populizem. Samo nekaj piscev tu zgoraj pa še ne pomeni, da je tako tudi bilo.
Tako da je to vse skupaj eno brezvezno zapravljanje časa. Sicer pa komur to paše in če nima drugega kaj za početi, bo seveda še naprej pisaril. So ljudje, katerih cel njihov življenski ciklus je eno samo tožarjenje, “prepucavanje kdo ima bolj prav” in sprenevedanje! Življenje pa teče mimo njih in odteče, ne da bi se zavedli, da bi lahko živeli tudi lepo in mirno. Enim je to že glavna preokupacija v vsakdanjiku – kdo bo koga in kdo bo njih! Pomilovanja vredno! Res se vprašam, ali še vedno to velja, kot je veljajo v času moje babice – “starejši so modrejši”? Hm, žal krepko dvomim!
http://www.safaric-safaric.si/karte_slogrob/SD_Acad_grobiscaA3.htm
Šaj je vše rdeče…