Članek v SP o škofu Volku
V branje priporočam članek v SP o škofu Volku, ki takrat sicer še ni bil škof. Gre za njegovo pastoralno pismo, nekako novoletno poslanico bi danes rekli, iz leta 1946, v kateri priznava ideološke zmote Cerkve v medvojnem času. Zanimivo, da je to prišlo na dan po mnogih desetletjih in kako je Cerkev ves ta čas to “priznanje” prikrivala. Pa še to, pa ravno škof Volk je bil pozneje tudi sam žrtev, ko so ga polili z bencinom. Preberite si članek, se mi ne da več pisati, sem že zaspana …
Ja Vovk, se oproščam, pač zaspanost. Link ni mogoč, ker so
članki plačljivi, kolikor jaz vem. Kaj je povedal? Bistveno je to, da je že leta 1946
obsodil početje Cerkve med vojno, početje, ki ga je Cerkev ves čas skušala in ga še vedno skuša upravičiti. Pa nočem pogrevati stvari, ampak obe strani bi morali priznati svojo krivdo in enkrat za vselej končati to zgodbo ter se začeti ukvarjati s sedaanjostjo, ne s preteklostjo, kot meni Spomenka Hribar.
Megaboy, mogoče bo pa kdo drug “zrihtal” kak link iz kakih drugih virov.
Kdor želi prebrati pastirsko pismo “rdečega” škofa, (tako je napisano v Nedeljcu).
Pravkara sem vse prebrala v “NEDELJSKEM”, napisano je na strani št. 11, na strani 12, pa je objavljeno celotno pismo škofa Antona Vovka.
Nimam časa, da posredujem link, mogoče zvečer, med tem časom ga bo mogoče kdo drug (mogoče frančišek). Zelo zanimivo branje.
to da je papež Pij XII na pobudo Ameriškega predsednika Roosvelta, daj vedeti, da vrh RKC misli, da je manjše zlo sodelovanje s komunisti kot nacisti, je že zelooo dolgo znano in da prepoved sodelovanja s komunisti ne velja več, vendar to ni bila njihova pobuda in njihova misel, bila je zahteva.
nihče pa mi ne bo rekel, da Vatikan ni vedel kaj se dogaja pri nas in kaj počne škof Rožman in to v imenu boga in RKC, imajo namreč premočno hirarhijo.
zato se je Vatikan že opravičil za svoje zmote, kar mi ni logično, po eni strani naj bi sodelovanje z komunisti dovolili po drugi strani pa priznanje in obžalovanje zmot, uh še veliko tančic bi bilo potrebno odkriti.
metka 2, kadar je umešana RKC ne gre samo za Slovence na domačih tleh, ampak za vse prej kaj drugega, vse direktive dobijo iz svetega sedeža.
Ninej, z zgoraj napisanim se strinjam, vse to je bilo res., tudi taka pisma so romala.
Ha, kje so pa “c.miške”? ni linkov?? Kot sem obljubila, če bom kaj našla, bom posredovala. Najbolje pa je, da kupite Nedeljski dnevnik, tam piše še o drugem zanimivem dogajanju.
Na spletni strani “zzb-nob.si” ni objavljeno pastirsko pismo škofa Antona Vovka.
Je pa tam obvestilo, da se lahko naroči knjigo “Škof Ražman v zgodovini”, na naslovu: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Zemljemerska 12, 1000 Ljubljana, po ceni 10 evrov in poštnina, št. tel. 01/434-44-45.
Na spletni strani je pa napisan obširen članek o tej knjigi.
Jaz knjigo imam. V knjigi je napisano veliko dokumentov, ki so prvič objavljeni in jih mi navadni Slovenci še nismo brali. Več pastirskih pisem, ko jih je škof Rožman pošljal duhovnikom, nekatere so brali tudi pri maši, kako naj verniki delujejo. Razna zahvalna pisma, ki jih je poslal Robottiju. Mussoliniju, generalu SS Rösenerju, pisma, ki jih je poslal papežu, odlikovanja, ki jih je škof dobival od okupatoja. Razni intervjuji, ki jih je dajal časopisom. Slike o zaprisegi domobrancev,na hitlerjev rojstni dan 20. aprila 1944, slike o izkazovanju vojaške časti škofu Rožmanu. Odlomek pridige škofa dr. Rožmana na slovesnosti na Rakovniku ob sprejemu fantov v Marijino kongregacijo in njihovi zaobljubi in še veliko drugih slik ob raznih dogodkih. Ugotovitve o vlogi pri prisegi domobrancev 20. aprila 1944 in 30. januarja 1945.
O sodbi iz leta 1946 in o razveljavitev sodbe, zaradi procesne napake pri sojenju, ne pa zaradi njegove nedolžnosti.
Poslanica škofa dr. Gregorija Rožmana, ki so jo 22. marca 1942 prebrali v vseh ljubljanskih cerkvah. Opis dogodka na proslavi druge obletnice priključitve Ljubljanske pokrajine Kraljevini Italiji, kateri je bil prisoten tudi škof Rožman.
Pisma vodstva katoličanov v Osvobodilni fronti slovenskega naroda 9. julija 1942 in 9.oktobra 1942, ki se glasi:
Prezvišeni!
V zadnjem pismu smo Vas še v poslednjem trenutku opozarjali na Vašo sveto dolžnost, da prepoveste duhovščini in organizacijam, ki so neposredno pod Vašim nadzorstvom, sleherno politično delovanje, ki bi pomenilo v sedanjem času in okoliščinah sedelovanje z Italijani bodisi posredno ali neposredno. V tem pismu smo ugotovili, da nosite za nadaljni politični razvoj na Slovenskem velik del odgovornosti tudi Vi. ……….
(…)
Ob tej novi fazi razvoja v osvobodilni borci Vas prosimo katoličani, ki sodelujemo v OF, in Vas opozarjamo:
Prezvišeni, bodite pametni osebno, v interesu slovenske duhovščine, vere in Cerkve ter javno enkrat za vselej ločite:
1. Slovensko cerkveno oblast od okupatorjev,
2. Slovensko cerkveno oblast od reakcije, tj. bivših oblastnikov, ki jih slovensko ljudstvo sovraži kot narodne izdajalce. …. (se nadaljuje)
To pismo je od katoličanov, ki so bili v osvobodilni fronti in škofa opozarjali, da ne dela prav.
Rožman razlaga 8. januarja 1944, kakšen je posebni pomen kuratov v domobrankih enotah.
Dok. 11
Spomenica z dne 12 septembra 1942, ki jo je škof Rožman izročil generalu Robottiju.
1 *Dovolite ustanoviti v vseh krajih oborožene varnostne straže pod slovenskim poveljstvom. Imena članov in njihovih voditeljev bodo vojaškim oblstem na razpolago. Voditelji bodo izbrani iz vrst mož, vrednih zaupanja, tako da bo zagotovljeno vsestransko jamstvo, da bo orožje uporabljeno izključno zoper prevratniške elemente, ki še ogrožajo deželo bodisi z orožjem, bodisi z uporniško propagando.
2 *Z ustanovitvijo varnostnih straž bo v nekaj tednih zagotovljen popoln in vsestranski red, ki se bo potem ohranil tudi za prihodnost, prav to, kar oblasti želijo ohraniti.
3 *Prepričani smo, da brez predlaganega sistema varnostnih straž ne bo mogoče ohraniti samostojnega, trajnega reda. …..
4 * …..
5. *Razen varnostnih straž, stacioniranih v krajih, bo treba ustanoviti nekaj zbirnih središč pod poveljstvom bivših jugoslovanskih oficirjev. Ta središča bi mela nalogo, nadzirati gozdove in preprečevati ustanavljanje oboroženih partizanskih tolp.
6. *V tanamen bi morali po potrebi omogočiti nekaj mladim, zaneslivim bivšim jugoslovanskim oficirjem vrnitev iz ujetniških taborišč, in to neopazno, ko da so prišli na dopust. Njihova imena bi predlagali mi.
7 *V zvezi z Ljubljano predlagamo kot nujno:
…(se nadaljuje)….
Na vseh sedem točk od 1 do 7, je Robotti odgovarjal …..(beri v knjigi).
Dok. 2
Rožman sprejme aneksijo Ljubljanske pokrajine Kraljevini Italiji in s tem prizna nasilno izničenje Kraljevine Jugoslavije po protipravnem napadu držav fašistične osi.
**********
Se ne zmanjka, kogar zanima, bo kupil knjigo.:-)
***********
Za konec še pridiga škofa dr. Rožmana, ki se ju spominjata Franci S. in Ciril B.
Moja mati je bila globoko verna. Po očetovi smrti je od mene zahtevala, da moram vsak večer najprej moliti rožni venec. Silila me je tudi k maši pa sem se izgovarjal, da nimam primerne obleke. V resnici se mi je cerkev gnusila, ker so vanjo hodili tudi Italijani in belogardisti. – morilci mojega očeta (…) Junija je bila v Starem trgu pri Ložu birma, h kateri je mati peljala enajstletnega brata Janka. Tedaj se je neizmernemu trpljenju zaradi izgube moža pridružilo še strahotno ponižanje. Zameglilo se ji je pred očmi, kajti s prižnice je zaslišala strupene besede škofa Rožmana, ki je zahteval, da morajo partizanske matere zapustiti hram božji. Odšla je iz cerkve (in z njo še mnoge partizanske matere).
(…) Na nedeljo 5. septembra (1943) je bila birma v Šmarju na Dolenjskem in jaz sem bil eden od birmancev. Zakrament je podeljeval škof. (…) Govoril je o “rdečih volkovih”, ki so naselili naše gozdove in trgajo “nedolžne ovce”. Obračal se je na matere, ki so pustile svojim sinovom, da se pridružijo tem volkovom. Grozil jim je s kaznijo na tem in drugem svetu, če ne bodo pregovorile svojih otrok, da se vrnejo in pridružijo tistim, ki se bore “za vero in domovino”. Nazadnje se je obrnil na nas, mlade birmance. Da bo birma posvečena v Kristusove, vojščake, je dejal. Da bomo šli v znamenju križa in Kristusa nad te volkove. (…) Moji trije bratje so bili v partizanih. Bili so torej trije “rdeči volkovi”, ki jih je treba ali “spreobrniti” ali likvidirati. (…) Moji trije bratje so vsako nedeljo hodili v cerkev, zdaj pa jih je “blagi škof” Rožman javno zaznamoval.
*********
Tudi jaz se spominjam tistega leta s podobo pridigo, z nekega drugega kraja.
Prav zato sem vam tudi to zgodbo napisala-
Ja, težka so bila leta II. svetovne vojne. To se ne pozabi, čedalje bolj so dogodki v spominu.
Vojna je grozna!
Ninej
Se podpišem, kar si napisala vse drži. Vatikan je vedel, kaj se dogaja v
Sloveniji. Tudi pisma so romala iz Vatikana v Ameriko.
Najbolje je, da kupite Nedeljski dnevnik, kjer je napisano še veliko zanimivosti o teh dogodkih in še pastirsko pismo škofa Antona Vovka.
Tudi na spletni strani “zzb-nob.si” ni pisma škofa Vovka.
Je pa tam obvestilo, da se lahko naroči knjiga “Škof Rožman v zgodovini”, na naslov: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Zemljemerska 12, 1000 Ljubljana, po ceni 10 evrov in poštnina, tel. 01/434-44-45.
Na spletni strani, pa je obširno napisano o knjigi.
Škof Anton Vovk – Pismo iz zgodovine
Škof Anton Vovk – Pismo iz zgodovine
http://dnevnik.si/kolumne_komentarji/komentarji/311899%5B/quote%5D
Pa še to, kljub temu, da je že tukaj na eni temi.
Stanovnikov govor, v njem je tudi predstava o pismu škofa Antona Vovka,
govor je dolg 21:35 minut, vklopi zvočnik in dobro poslušaj.:-)
http://www.vest.si/2008/04/12/stanovnikov-govor/
Olala,
zgornji moj post, oddan ob 22:32 je šel v “maloro”, NI GA BILO. Čakam, NIČ! :-)))
zato sem še 1 x napisala v manjšem obsegu, ker se mi ni dalo več pisati na dolgo in oddala ob 22:54.
Haha, kako se je to zgodilo, pa ne vem, da se je post pojavil in smuknil – in postavil v “pravi čas”. Tudi to nekaj pomeni!?
No, HVALA! Saj sem porabila kar nekaj časa, da sem ga napisal.:-))
Končuje se mi 3-letna vajeniška doba tukaj na MON-u in potrebno bo opraviti še pomočniški izpit.:-))))) Pri komu? Se bom pogovorila s “šefom” in počasi končala tole čvekanje.
Za danes dovolj in lahko noč.
Iz današnjega “Dnevnika 18. aprila 2008:
“Predvolilni čas ni primeren čas za razprave o nadškofu”
(Preberite pismo iz leta 1946)
Pogovor: Dr. France Dolinar, zgodovinar in vodja arhiva ljubljanske nadškofije.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/313504/
Vklopi zvočnik in poslušaj VIDEE
Preberite si pismo na novo leto 1946:
Prva, druga, tretja, četrta, peta in šesta stran.
Klikaj sorodne vsebine, tudi komentarji so.
P.S.
Samo to, star pregovor pravi: “drek, če bolj mešaš, bolj smrdi”
Saj to da ne vem da je SP sobotna priloga se mi šteje v dobro, glede na to da je to priloga enega prastarega partijskega trobila, ki je objavil nešteto neresnic in neumnosti.
Sam sem mislil, da je to Slovenski Poročevalec, samo ne vem kako bi lahko avtorju te teme prišel v roke.
Če je to objavila sobotna priloga, pol se človek zamisli nad verodostojnostjo. Sam pisma nisem videl, vendar sklepam, da je voda na mlin partiji in njenim ovčicam, ki se oglašajo na tem forumu, ker ga drugače ne bi izpostavili. Gotovo je napisal nekaj o Cerkvi kar se fajn zdi partiji in ateizmu.
Samo po zdravi logiki to težko sprejmem, da je to res naredil, ker bi potem ne imel težav v življenju s partijo, vključno z mučenjem na neštetih zaslišanjih in politjem z bencinom v NM.
Ne ljubčki moji levi, Cerkev je naredila prav, ko je obsodila komunizem kot največjo svinjarijo do sedaj na svetu. Odobravam okrožnico papeža Pija, saj je zelo jasnovidna. Druga ne manjša svinjarija je splav, ki je prav tako v ateistični domeni.
Edini kolaboratorji pri nas so komunisti in osamosvojitvena vojna je ogledalo dogodkov med 2. svetovno vojno.
Se opravičujem, pismo sem prebral, saj je naša dobra prababi zagotovila ustrezen in “pravi” link. Očitno je, da je to pismo pisal kakšen partijski funkcionar in ga podtaknil Vovku, stil pisanja je pravi partijski. To so partijci radi počeli.
Škoda, da nimamo kakšnega Vovkovega pisma vernikom po brezveznih zaslišanjih in po politju z bencinom kakšnih 7-8 let kasneje, gotovo bi rekel da je takrat ko je pisal to pismo bil zelo pijan.
Zelo demokratično in napredno pisanje –> “Tedanje slovensko (jugoslovansko) sodstvo napadalcev ni obsodilo na zaporne kazni, z obrazložitvijo, da “je šlo za upravičen napad na cerkev kot sovražnika ljudstva”, kot pravi wikipedija.
Ali pa nam je nadškof Vovk kaj takega zapustil. Berite njegove zapiske zaslišanj na primer. Boste videli, da je stil pisanja drugačen. In tudi vsebina. Boste videli, k kakšnim prašičem se prištevate.
Papež se ni opravičil, ker so se katoličani uprli komunizmu, tudi papež Janez Pavel II. se mu je.
v RKC teče postopek za razglasitev mučeništva Slovencev, v večini duhovnikov in redovnikov, ki so jih komunisti mučili in ubili.
Je pa gotovo potreben psihiatra tisti, ki med in povojnih pobojev, mučenj, obsodb na dolgoletne kazni tudi prisilno delo na osnovi protikomunizma, zapiranj ljudi na osnovi komunizma, ne obsoja ampak ta gnusna dejanja celo poveličuje. Jaz ta gnusna komunistična dejanja obsojam.
u redu, te razumem jih obsojaš, ali obsojaš tudi ravnanje domobrancev med vojno, ko so okupatorju pomagali pobijati nedolžne Slovence in jih pošiljati v tabotišča med njimi je bilo največ žensk, otrok in nedolžnih ljudi???
o papež Janez Pavel II pa se je operavičil, kar preberi si točno piše kje in kdaj, za vsa dejanja in gorje, ter zmote cerkve med drugo svetovno vojno.
ali bodo vmes tudi Slovenci, ki so bili mučeni s strani domobrancev???
Tole je del tvojega posta, z dne 24.04.2008 ob 14:33.
“en”, ti je napisal, da ti ni pomoči. Pa ti res ni!
benaflek, še ti bom posredovala kakšen ustrzen link, ker pa površmo prebiraš, ti nič ne koristi. Tudi pastirsko pismo škofa Antona Vovka si zgrešil. Vzemi si čas in pozorno čitaj!
Na tole zgornje pisanje, pa ti posredujem spodnji link. Beri, beri, ga počasi!!!
PRISEGA DOMOBRANCEV – SLOVENSKO DOMOBRANSTVO
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovensko_domobranstvo
Glej vsebino: pod št. 3 je prisega domobrancev, preberi pa vse, mogoče ti bo pa le kaj ostalo v glavi.
Pa še:
Mučeniška Pot k Svobodi
V tem linku je veliko branja in mnogo mučeniških slik, beri in ogleduj počasi! Niso pa to moje laži, tudi partijske ne, to je delo tvojih domobrancev-kolaborantov in RKC.
http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/knjiga.php
Klikni na link in počasi čitaj, je veliko branja in to groznega. Ko boš vse prebral, klikni še na:
Naslov zgoraj: “Mučeniška Pot k Svobodi”, ko se odpre, klikni na “Slike”, prikažejo se številke od 1 do 15.
klikni na prvo sliko na levi, da se ti povečajo in klikaj dalje, na desni strani so puščice, klikaj puščico v desno, da se ti odvrtijo vse slike od 1 do 127. Dobro si oglej sliko št. 126, “LIPA Z ŽELEZNIM KAVLJEM PRI SV. URHU, KJER SO DOMOBRANCI privezovali in mučili poštene Slovence. Oglej si tudi sliko, kjer sta na mizi dve izmaličeni človeški glavi, katere so rablji odsekali žrtvam. Zelo pretresljive slike, če so med njimi tudi ljudje, katere poznaš, je zelo pretresljivo in jaz jih kar nekaj poznam.
Da ti slučajno ne pride na misel in boš napisal, da so to laži. Ne ne, to se je dogajalo. Ti lahko lažeš drugim, meni NE, sem živela v tistih hudih časih. Imam pa še veliko materiala, da ti ga lahko posredujem.
Še enkrat, beri počasi!!!