NLB pri kreditiranju pekarne BLatnik popustila političnim pritiskom

Kaj to pomeni?
Da poberemo vsoje (še) tolarčke in jih nesemo drugam. Če odobravajo kredite kljub nasprotovanju strokovne službe je to očitno napačna poslovna odločitev.
Kam pa lahko peljejo napačne poslovne odločitve banko……?

Pekarna Blatnik je prejšnji teden v Novi Ljubljanski banki pod vodstvom Marjana Kramarja dobila posojilo, ki ga potrebuje za prevzem ajdovskega Mlinotesta.
Naši viri trdijo, da so strokovne službe naše največje banke nasprotovale odobritvi posojila zaradi prezadolženosti Pekarne Blatnik, kljub temu naj bi zaradi intervencije z vrha vladajoče politike vodstvo NLB le pristalo na odobritev posojila. Naj spomnimo, da je Pekarno Blatnik nedavno obiskal predsednik vlade Janez Janša.

Dodajo, da so Pekarni Blatnik za pridobitev posojila s poroštvom jamčili njeni dobavitelji surovin, pri čemer nam njihovih imen niso hoteli razkriti. V Pekarni Blatnik napovedujejo, da bodo ponudbo za prevzem Mlinotesta objavili prihodnji teden.

Neuradno smo izvedeli, da je o posojilu v sredo odločal kreditni odbor Nove Ljubljanske banke in iskal vrsto argumentov, kako upravičiti soglasje k odobritvi posojila, do katerega pa naj po oceni iz strokovnih krogov Pekarna Blatnik ne bi bila upravičena.

V NLB niso želeli komentirati očitkov o pritisku politike na odobritev posojila Blatniku. Povedali so, da je bila odločitev sprejeta na osnovi celovite strokovne analize in skladno s kriteriji na področju odobravanja dolgoročnih posojil. “Podrobnosti iz poslovnega odnosa med banko in njenim partnerjem, skladno z določili zakona o bančništvu, Bančnega kodeksa in pravili dobre poslovne prakse, ne moremo in ne smemo komentirati,” dodajajo v NLB.

Po razpoložljivih podatkih kreditni odbori v bankah zahtevajo, da ima po odobritvi posojila podjetje še vedno vsaj 20 odstotkov lastniškega kapitala, pri čemer pa so odvisno od panoge možna tudi odstopanja. Iz lanske bilance Pekarne Blatnik je razvidno, da je imelo podjetje dobrih 83 odstotkov oziroma približno dve milijardi tolarjev dolžniškega kapitala. Od dveh milijard je 937 milijonov tolarjev dolgoročnih obveznosti, ki jih, kot je razvidno iz 550 milijonov tolarjev obratnega kapitala, Pekarna Blatnik že sedaj financira s kratkoročnimi viri. To je v nasprotju z zlatim pravilom financiranja, po katerem naj bi se kratkoročne obveznosti financirale s kratkoročnimi viri, dolgoročne obveznosti pa z dolgoročnimi viri. Po mnenju bančnih strokovnjakov bi zaradi tega morali biti zaskrbljeni že obstoječi upniki Pekarne Blatnik. Medtem ko naj bi Pekarna Blatnik v tržnih razmerah po njihovem mnenju težko izposlovala posojilo, pa to očitno ni zmotilo NLB. In to kljub temu, da se na pekarskem področju obetajo precejšnje spremembe, saj Spar s pekarno, ki jo gradi, napoveduje v nekaj letih osvojitev 25 odstotnega tržnega deleža v Sloveniji.

Da vas spomnim na moje pomisleke: