na proslavi v Komnu
Se vam zdi, da je v redu, da je na proslavi Priključitve Primorski v Komnu plapolalo vsepolno jugoslovanskih zastav ?
To je neka preživela ideologija in ne moremo in ne smemo je poveličevati.
Žal sem imela občutek, in ne edina, da se poveličuje Jugoslavijo in občutek je bil, da se Slovenije sramujemo.
V objemu kraških borovcev, na ravnini obdani z vonjem po kamnu in rdeči zemlji, se je odvijala ta proslava, ki je bila resnična podoba Primorske z vsemi današnjimi voditelji Slovenije in s priljubljenimi igralci tržaškega gledališča ter seveda s pevskim zborom, ki je zapel himno Primorske.
Enkratno, prelepo.
Ponosni? Realno gledano so ljudje v Jugoslaviji bili ponosni na svojo domovino in tudi v svetu je Jugoslavija nekaj pomenila. Danes pa? Saj vemo kako je.
[/quote]
Dojemanje domovine in države ni eno in isto. Kot ni isto narodnost in državljanstvo. Lahko ima nekdo državljanstvo neke države, pa to ne pomeni, da je izvorno iz domovine te države.
Biti ponosen na svojo domovino, pomeni biti ponosen na svoj dom, na svo rodj, na svoj izvor. Domovino predstavljajo ljudje, državo pa obast(niki). Ni nujno, da ima nekdo, ki ima rad svojo domovino, rad tudi svojo državo.
Dojemanje domovine in države ni eno in isto. Kot ni isto narodnost in državljanstvo. Lahko ima nekdo državljanstvo neke države, pa to ne pomeni, da je izvorno iz domovine te države.
Biti ponosen na svojo domovino, pomeni biti ponosen na svoj dom, na svo rodj, na svoj izvor. Domovino predstavljajo ljudje, državo pa obast(niki). Ni nujno, da ima nekdo, ki ima rad svojo domovino, rad tudi svojo državo.
[/quote]
*na svoj rod
Dojemanje domovine in države ni eno in isto. Kot ni isto narodnost in državljanstvo. Lahko ima nekdo državljanstvo neke države, pa to ne pomeni, da je izvorno iz domovine te države.
Biti ponosen na svojo domovino, pomeni biti ponosen na svoj dom, na svo rodj, na svoj izvor. Domovino predstavljajo ljudje, državo pa obast(niki). Ni nujno, da ima nekdo, ki ima rad svojo domovino, rad tudi svojo državo.
[/quote]
In kako so lahko ponosni na svojo domovino ljudje, ki v tej domovini životarijo in takih je danes ogromno? Medtem ko elita krade milijarde…
Sem Primorka. Boli me, ko vidim, kako se družba spreminja in poveličuje domobranstvo in izničuje pomen partizanov. Sem že pisala tukaj gor: družina izgubila brata v partizanih, ženske v zaporu v Italiji. Po vojni pa izgubili najboljšo zemljo, ker niso hoteli biti komunisti. In sedaj mi rečejo, da sem komunist, ko zagovarjam NOB. Zame najhujša žalitev.
Kot otrok sem v Jugi občutila pripadnost domovini, sedaj je pač ne. Občutim pripadnost svoji zemlji, ne pa državi.
Sploh se ne čudim, da ni bilo slo zastav. Kaj pa smo Primorci dobili v tej naši državi? Bolj malo.
Škoda, ker nimamo svoje Primorske zastave. Potem bi te plapolale.
Na trenutke sem doživljala to proslavo kot slavospev nekdanji državi.
Saj je bila proslava dobra, dobri govorniki, odlični nastopajoči, toda na trenutke je bila prisotna premočna nostalgija nad nekdanjo državo, ki pač vemo, da je terjala veliko življenj naših prednikov.
In res je delovalalo tako, kot da obžalujemo nekdanje čase, kot da sedaj živimo neko razočaranje.
Saj ni poveličevanje, le nostalgija. Marsikdo od teh upokojencev, ki komaj živijo danes, je v udarniških akcijah pomagal graditi marsikaj, kar se je potem sprivatiziralo. Dejstvo je, da smo nekoč imeli sanje o nečem boljšem, ne o životarjenju, revščini.
Namesto, da bi bili ponosni na to, kar smo dobili, si sami očitamo, kaj nismo dobili. Cankar nas je zelo dobro ocenil. Uspešni evropski narodi so ponosni na svojo zgodovino, mi tega ne znamo in zato je kot je. Ponosna na svojo Primorsko, ponosna!
Se strinjam, da je priključitev zelo pomemben praznik. Tudi proslava kar se tega tiče, je bila lepa, toda grenak priokus ostaja, ker je bilo preveč nostalgije za ideologijo, ki je naredila veliko gorja in je ni več.
Premalo se je poudarilo državo, v kateri sicer životarimo, a je naša in smo jo želeli imeti.
To je realno napisano. Že zdavnaj bi morali odstraniti partizanstvo iz proslav. To so drugi časi. 91 je bila druga bitka, imeli smo državljansko vojno za odcepitev in to bi morali spoštovati. Ni šans, da grem na kakšno partizansko parado, pa če je še tako zgodovinsko povezana s krajem in dogajanjem. Takšne spomine in obeležja bi morali potekati brez titovk! Toliko grozot, kot so jih pustili na slovenskem povojni poboji in partizanski eksekuterji, si enostavno ne zaslužijo nobenih časti po vseh premnogih letih od konca vojne, marsikdo pa bi si zaslužil Haag. In nisem zagovornik domobrancev, da bo jasno, le to ni prav!