Partizanski heroj s Pohorja v resnici četnik?!
Če je verjeti temu zapisu, je eminenten zgodovinar ugotovil, da znani partizanski heroj, glavni in trdi borec Pohorskega bataljona, ki je raje izbral smrt kot da bi se predal nacističnim okupatorjem, ni bil komunist, ko velja splošno prepričanje, ampak ‘četnik’?
Neizpodbitno dejstvo je, da je Šarh dvakrat (’35 in ’38) kandidral na listi Dimitrija Ljotića, čigar stranka je po celi državi veljala za fašistično. Zavzemala se je namreč za državno ureditev, ki je presenetljivo spominjala na Italijo in Nemčijo. Poleg tega je Nemcem prodajala obveščevalne podatke. Za naslednje sicer ni mogoče neposredno okriviti Šarha, Ljotić pa je ob okupaciji v Srbiji ustanovil kolaborantsko paravojaško enoto. Še celo Draža Mihailović in vlada v londonskem izgnanstvu sta ga spočetka označila za izdajalca, par let kasneje je z Mihailovićem sicer zakopal bojno sekiro.
Šarh je sicer začetek invazije dočakal mobiliziran v kraljevo vojsko in padel v ujetništvo. Ob kapitulaciji YU so ga Nemci najprej izpustili, nato pa si premislili in ga hoteli spet prijeti. Najprej se je dokaj uspešno skrival po Pohorju, medtem so mu Nemci celo družino odpeljali v konclager nekje pri Celovcu, nato pa se je nekako pridružil Pohorskemu bataljonu, pri čemer še ni jasno, ali je to sam hotel ali pa so ga partizani našli in kratkomalo prisilili. Bataljonu so se pridružili še trije sinovi, ki so uspeli pobegniti iz tistega lagerja pri Celovcu. Seveda so vsi padli v tisti bitki proti policijskim rezervistom iz Gradca….
Daj link ali pa povej da ti tole iz prve roke.
[/quote]
Vem, ker sem bil sam partizan. Nismo delali drugega, kot da smo kmetom vse pokradli iz njihovih kleti, jim pokradli živino, potem smo pa bežali, da nas niso ujeli. Ker pa se nismo umivali smo imeli pa polno rit uši in bolh in to smo si zvečer drug drugemu obirali, pol, za kratek čas, ker nismo imeli druzga dela.
Vem, ker sem bil sam partizan. Nismo delali drugega, kot da smo kmetom vse pokradli iz njihovih kleti, jim pokradli živino, potem smo pa bežali, da nas niso ujeli. Ker pa se nismo umivali smo imeli pa polno rit uši in bolh in to smo si zvečer drug drugemu obirali, pol, za kratek čas, ker nismo imeli druzga dela.
[/quote]
Jah, niso imeli take oskrbe in usposabljanj kot domobranci s strani okupatorja. Tem je bilo precej lažje takrat.
Alfonz Šarh se je rodil v kmečko družino in se je pred izbruhom prve svetovne vojne ukvarjal z gozdarstvom na Lobnici na Pohorju. Med prvo svetovno vojno se je boril na soški fronti, od koder pa je pobegnil domov na Pohorje. Leta 1918 se je s skupino Rušanov, v Mariboru pridružil generalu Maistru pri obrambi severne meje. Po vojni je bil zastavonoša sokolske organizacije in sodeloval z naprednimi krogi pri narodnoobrambnih akcijah. Alfonz Šarh je na volitvah leta 1935 in 1938 kandidiral na listi Dimitrija Ljotića in Jugoslovanskega nacionalnega gibanja Zbor, ki je v Dravski banovini veljalo za fašistično. Pred izbruhom druge svetovne vojne je bil 47 letni Šarh vpoklican v vojsko Kraljevine Jugoslavije in bil ob nemški okupaciji Jugoslavije leta 1941 zajet. Postal je nemški vojni ujetnik, zaprt pa je bil v meljski vojašnici v Mariboru. Po priključitvi Štajerske Tretjemu rajhu so ga izpustili, a so se ponj vrnili že čez nekaj dni. Pred ponovno aretacijo se je umaknil v ilegalo in začel sodelovati s partizani.
3. avgusta 1942 so Nemci po vsej Štajerski začeli z obširnimi aretacijami družin simpatizerjev in podpornikov partizanskega gibanja. Aretirali so 184 mož, 365 žensk, 110 mladoletnikov in 60 otrok. Med aretiranimi je bila tudi žena Alfonza Šarha in osem od njegovih devetih otrok. Šarh sam je bil skrit v bunkerju pod podom, tako da ga Nemci niso našli. Šarh se je po tej nemški akciji pridružil partizanom.
Nemci so ženske ločili od otrok in jih odpeljali v Auschwitz, otroke pa v mladinsko taborišče Frohnleiten blizu Celovca. V tem taborišču je končalo tudi vseh osem Šarhovih otrok. Od tam sta 18. avgusta 1941 najprej pobegnila 16 letni Šarhov sin Lojzek in 14 letni Pepček, 14. septembra pa je uspelo pobegniti še 12-letnemu Vančku. Otroci so se po vrnitvi na Pohorje najprej skrivali pri nekem kmetu, po združitvi z očetom pa so se pridružili ruški četi in tako postali borci pohorskega bataljona. 8. januarja 1943 je bil v spopadu z enotami nemške policije pohorski bataljon obkoljen in uničen do zadnjega moža. V spopadu so padli tudi vsi štirje Šarhi.
“Čisti nacionalizem je predstavljal razlog za prvo odporništvo, ki se je začelo organizirati tudi okrog Alfonza Šarha, za katerega je znano, da nikoli ni bil komunist, ampak jugoslovanski nacionalist, konkretno bil je član ljotičevega zbora. Ljotičev zbor, ki so ga nekateri naši starejši zgodovinarji označevali za fašističnega, se je nato organiziral v odporniško enoto, po navadi so se imenovali četniki.”
:-))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
Granda je zelo verodostojen zgodovinar. Od režimskih komunističnih pa duhovnik, dr. Metod Mikuž.
[/quote]
Kakšno strokovno izobrazbo pa imaš ti, da lahko ocenjuješ? Imaš tudi sam doktorat iz zgodovinskih ved kot slednja dva?
