Zanima me, kako je mogoče, da so domobranci še tik preden so jih ubili, imeli urejeno organizacijo? Medtem, ko se je organizacija ustašem že v Avstriji, tako sesula, da so bežali, če so le mogli in kamorkoli so le mogli ter so izgubljeni posamezno ali v skupinicah iskali pomoč v cerkvenih ustanovah. Drugače so se pa obstreljeni in izgubljeni skrivali vsepovsod ter vztrajno rinili v župnišča, cerkve in samostane, čeprav so se nekateri, najbolj ranjeni z izgubo krvi in v vročici, že komaj vlekli ampak so se, če so videli zvonik premikali v smeri zvonika in pazili, da jih ne opazi kakšen Anglež ali partizan.

Ker so ovce naložili na tovornjak in odpeljali v mesnico.

Potem so imeli menihi v božji hiši Boga in Hrvate.

Domobranci so želeli normalno živeti, ustaši so vedeli, da normalnega življenja ne bo več.
Domobranci so želeli domov, ustaši so vedeli, da NDH več ne obstaja in posledično nimajo doma. Torej morajo najti prostor kamor bodo legli, k zadnjemu počitku ali kjer bodo okrevali. Ostal jim je samo bog in hoteli so iti k bogu. Zato so hoteli v cerkvene prostore. Niso hoteli nazaj, ker so vedeli, da je bog tudi v Avstriji in da so jim že Angleži in partizani dali jesti svinca in da nočejo več jesti svinca.
Želeli so položiti glavo na kolena patru in poslušati, ko jim bere pravljico iz svetega pisma.