Nerazumljivo rusofilsko slovenskih levih intelektualcev
Že dalj časa se v Sloveniji opaža, da je levica, zlasti tkim. intelektualci skrajno rusofilska in sovražna do vsega, kar je zahodno, še zlasti pa ameriško.
Neke logične razlage za to ni…Rusijo v sodobnem času poganja predvsem kapital, še politični vrh se precej opira na pravoslavno cerkev, vse to pa je povsem v opreki s socializmom oziroma komunizmom.
In zgodovinsko gledano, Rusija oziroma Sovjetska zveza nam sicer nikoli ni škodovala, res pa je, da od nje tudi nismo imeli nič. Ko se je bilo treba potegniti za Koroško ali trst, sovjetov ni bilo nikjer in nikoder.
Morda pa ti ljudje mentalno živijo v preteklosti in še vedno mislijo, da smo leta 1985 in se duhovno in režimsko opiramo na matjuško rasijo in varšavski pakt?
Nekateri izmed navedenih celo očitajo Pahoru, da je pred ne vem koliko leti omenjal odločno obrambo Slovenije pred (morebitnim?) ruskim napadom.
V Svarilo metropolita Hilariona zahodu
27. 9. 2017 | Mojca M. Štefanič
Ruski pravoslavni metropolit Hilarion, vodja urada za zunanje zadeve pri Moskovskem patriarhatu, je minuli teden sodeloval na londonski konferenci z naslovom »Krščanska prihodnost Evrope«. V govoru, ki ga je predstavil na ruskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji, je izrekel opozorilo zahodnim Cerkvam.
V uvodu je omenil preganjanje kristjanov po vsem svetu, nato pa je na podlagi zadnjih podatkov raziskovalnega inštituta Pew in nekaterih drugih raziskav predstavil zaskrbljujočo, vendar stvarno podobo problemov, s katerimi se krščanstvo trenutno sooča zaradi migracije in zahodne sekularizacije. Spregovoril je tudi o prihodnosti krščanstva, kakršno si predstavlja brez globokih in napornih poskusov evangelizacije.
Metropolit Hilarion je orisal streznjujoč pogled na vpliv migracije na evropsko celino: »Sodeč po številkah agencije Frontex pri Evropski zvezi je samo v letu 2015 v Evropo vstopilo 1,8 milijona migrantov… število migrantov v Evropi je naraslo z 49,3 milijone ljudi v letu 2000 na 76,1 milijonov v letu 2015.«
Drugi razlog za preoblikovanje verskega zemljevida Evrope je po metropolitovih besedah sekularizacija evropske družbe. Kot kažejo izsledki britanske ankete, se prvič v zgodovini več kot polovica prebivalcev te države ne opredeljuje za pripadnika katere koli veroizpovedi. To k sreči ne velja za Rusijo, kjer istovetenje z vero narašča, čeprav se mnogi opredeljujejo kot »verni do neke mere« ali pa »ne preveč verni«. Vendarle pa strmo narašča število ljudi, ki se opredeljujejo kot »zelo verni«.
To dobro novico je treba uravnotežiti s hitrim upadanjem verske prakse v Evropi in Severni Ameriki in tu Hilarion predlaga, da bi morali zgodovino temeljito preučiti, v poduk in svarilo:
»Rad bi vas spomnil, da v Rusiji pred letom 1917 nihče ni niti pomislil, da bo stoletja staro krščansko cesarstvo kdaj razpadlo in da ga bo zamenjal ateistični totalitarni režim. In celo ko se je to zgodilo, jih je le peščica verjela, da gre za resno stvar, ki bo trajala veliko let.
Sodobni upad krščanstva v zahodnem svetu lahko primerjamo s položajem v Ruskem cesarstvu pred letom 1917.
Vzroki za revolucijo in dramatične dogodke, ki so ji sledili, so bili globoko duhovni, pa tudi družbeni in politični. Aristokracija in razumniki so dolga leta opuščali vero, sledili so jim preprosti ljudje.
Njegova svetost Kiril, patriarh Moskve in vse Rusije, je o tem govoril januarja 2017: Temeljni zlom tradicionalnega načina življenja – govorim o duhovnem in kulturnem samozavedanju ljudi – je bil mogoč zgolj zato, ker je iz življenja ljudi izginilo nekaj izredno pomembnega, najprej iz življenja tistih, ki so pripadali eliti. Kljub zunanji blaginji in videzu, znanstvenim in kulturnim dosežkom je v življenju ljudi ostajalo vse manj prostora za življenje v iskreni veri v Boga, za razumevanje izjemnega pomena vrednot, ki so del duhovnega in moralnega izročila.«
Hilarion je posebej obsodil upor proti veri, kakršnega izkazuje Evropska zveza:
»In ko so pol stoletja po ustanovitvi Evropske zveze pisali njeno ustavo, bi bilo povsem naravno, če bi krščanske Cerkve pričakovale, da bo vloga krščanstva kot ena izmed evropskih vrednot vključena v ta dokument, ne da bi s tem posegali v sekularno naravo oblasti v združeni Evropi.
Toda, kot vemo, se to ni zgodilo.
Ko je Evropska zveza pisala svojo ustavo, svoje krščanske dediščine ni želela omeniti niti v preambuli dokumenta.
Trdno verjamem, da Evropa, ki se je odpovedala Kristusu, ne bo sposobna ohraniti svoje kulturne in duhovne istovetnosti.«