Zbor prostovoljcev v Narodnem domu je bil presenetljiv.Veliko jih je prihitelo že kar z nahrbtniki in s hrano za na pot.Na zborovanju so bili tudi predstavniki organizacije prostivoljcev iz prve svetovne vojne.Nepopisno je bilo navdušenje,s katerim so navzoči pozdravljali ustanovitev formacije,ki so ji dali ime Soška legija.Po sklepu zborovalcev so poveljstvo zaupali častnikom iz vrst prostovoljcev iz prve svetovne vojne.Njihova organizacija je rada privolila,da se Soška legija bojuje pod njeno zastavo.Dva sklicatelja zbora,Marušič in Sancin,sta že tako bila njena člana.Zborovalci so z navdušenjem vzklikali zahodnima velesilama,še posebno pa Sovjetski zvezi,čeprav je le-ta tedaj še vezal prijateljski PAKT z Nemčijo.Nepopisnega junaškega razpoloženja niso mogle motiti niti grožnje,s katerimi je prek graškega radia pretila nacistična Nemčija.

Priprave na Soško legijo

Ko je Italija stopila v vojno na strani nacistične Nemčije,je Primorcem postalo jasno,da je napočil čas za osvoboditev Trsta,Goriške in Istre.Zavedali so se,da morajo z dejanji pokazati,da jim je osvoboditev njihove rodne grude res pri srcu in da so pripravljeni zanjo žrtvovati vse,tudi življenje.To razpoloženje pa je bilo treba primerno usmeriti in mu dati konkretno obliko.Ustrezna akcija se je začela že sredi leta 1940.Načrt je predvideval,da se poveča delo na terenu,na drugi strani pa,da se zberejo Primorci,ki živijo v Jugoslaviji,a še niso postali jugoslovanski državljani in s tem vojni obvezniki,v posebne prostovoljske formacije.Stališče jugoslovanskih vojaških krogov je bilo v začetku povsem nasprotno tej akciji.
Delo za to akcijo so vodili v Ljubljani dr. Drago Marušič,Ivo Sancin in Lavo Čermelj.V razne širše in ožje odbore so pritegnili še nekatere druge delavne Primorce.Izdelovali so podrobne delovne načrte ter zbirali materialna sredstva in skušali tako zajamčiti pomoč ženam in otrokom,katerih možje in očetje bi vstopili v vrste prostovoljcev.
Ta zbor je bil vrhunec gibanja primorskih emigrantov in organizacije TIGR,ki pa ni bil zadnji,kot bi nas radi prepričali dediči komunizma.Večletni ilegalni boj je prerasel v začetke odkritega oboroženega spopada z okupatorjem.Ta njihova odločitev za vstop v Soško legijo ni temeljila na interesih države,ne na političnih ne na strankarskih in ne na ideoloških interesih,to je bilo čisto domoljubje,ki jih je gnalo v boj za domovino,za domače kraje,ki si jih je prilastila Italija in jih je raznarodovala.Ta dogodek je vreden zgodovinskega spomina in bi moral biti zapisan kot narodni praznik. (Zbor v Narodnem domu v Novem mestu 9.4.1941,kjer se je zbralo 2000-3000 oboroženih Primorcev)