Žermani Berlin
Skupina oboroženih čečenskih ljudi je v zadnjih tednih pretepala ali grozila več ženskam v Berlinu, ker niso spoštovala njihovega retrogradnega razumevanja Kur’ana, poroča Tagesspiegel.
Skupina je premagala dve mladi čečenki, ki so imela resne poškodbe, medtem ko sta bili še dva ogrožena in preganjena. Man je bil napaden in pretepen, je v sredo po intervjuju z več žrtvami poročal berlinski dnevnik.
Časopis je videl tudi videoposnetek skupine in ga razdelil v čestno skupnost v prestolnici.
V videoposnetku prikriti človek prikaže pištolo na fotoaparatu. Trdi, da nekatere čečenske ženske v Evropi delajo “neizrekljive” stvari in dodajajo, da bomo “jih kaznovali”, če se predstavi.
Trdita, da ima skupina 80 članov, ki so se na Kur’anu prisegli, verjetno mu grozi: “Prihajamo na ulice. Ne reci, da nisi bil opozorjen. Ne reci, da nisi vedel. “
Člani čečenske skupnosti so Tagesspiegelu povedali, da ima skupina do 100 članov, da so oboroženi in da imajo njihovi vodje izkušnje v vojni.
Berlinska državna varnost, odgovorna za preiskovanje politično motiviranih kaznivih dejanj, je zdaj prevzela preiskavo, v skladu s poročilom.
Berlinska policija ni hotela komentirati zgodbe in ni bila na voljo, ko jih je v sredo zjutraj poskušala doseči.
Ministrstvo za notranje zadeve je v torek objavilo letne podatke o ekstremističnih gibanjih v Nemčiji, ki so trdile, da se salafisti – ljudje, ki se držijo posebno trdne razlage islama – povečali število od 8.350 v letu 2015 do zdaj 10.000.
Večina francoskih ljudi pravi, da je v Franciji preveč tujcev, priseljenci se ne trudijo za asimilacijo in islam nezdružljiv s francoskimi vrednotami.
Francoski novi predsednik očitno ima nekaj zdravljenja, ko gre za dve dolgotrajni razkorak v Franciji.
Priseljevanje in mesto islama v družbi še vedno zelo sporna vprašanja za Francijo, je razkrila nova letna raziskava.
Anketa Ipsosovega inštituta za časopis Le Monde je pokazala, da večina 65 odstotkov francoskih državljanov pravi, da je v Franciji preveč tujih državljanov, kar je v zadnjih letih še vedno naraščalo, saj je leta 2017 70 odstotkov .
Še en statut, ki dokazuje večino francoskih ljudi, je neprijeten z priseljevanjem 60 odstotkov ljudi, ki so se strinjali z izjavo: “Danes se več ne počutim doma, kot sem to storil prej”.
Poleg tega približno 61 odstotkov francoskih državljanov deli prepričanje, da se “priseljenci v Franciji ne trudijo vključiti”.
Približno 46 odstotkov Francozov meni, da se priseljencem ni težko vključiti.
Presenetljivo je, da so odstotki precej višji od tistih na skrajni desni strani – 95 odstotkov volilcev iz nacionalnih fron verjame, da je preveč tujcev v Franciji v primerjavi s tistimi na levi strani (46 odstotkov socialistov).
Ko je prišlo do drugačnega vprašanja o vlogi islama, je 60 odstotkov ljudi vprašalo za anketo z naslovom “Francoski zlom 2017”, verjame, da je islamska vera nezdružljiva z vrednotami Francoske republike. “
V ločenem vprašanju 78 odstotkov francoskih državljanov meni, da je islam “poskušal uvesti svoj način življenja drugim.”
Glede radikalnega islama je 46{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} francoskih anketirancev dejalo, da “čeprav to ni njegovo glavno sporočilo, Islam še vedno vsebuje semena nasilja in nestrpnosti”.
To kaže na skok od pet odstotnih točk na lanskoletni raziskavi.
Francija je v zadnjih letih prišla do vrha džihadističnih terorističnih napadov, vključno z napadom novembra leta Bataclan, ki je zahteval 150 življenj.
Ponavljajoči se teroristični napadi, ki so izpostavili globoko negotovost okoli “l’identité nationale”, so privedli do zahtev, da se tujci asimilirajo, namesto da bi se samo vključili v francoski način življenja in kulture.
Septembra 2016 je The Local poročala, da francoski politiki agresivno zahtevajo, da priseljenci umaknejo svojo lastno identiteto in se prilagajajo francoski kulturi in načinu življenja.
Redi nad vplivom islama se v Franciji redno pojavljajo, ne glede na to, ali je njeno oblečenje tančice, šolske večerje za muslimanske učence ali predvsem nosenje burkinijev na francoskih plažah, kar je vprašanje, ki je postalo svetovni naslov zadnje poletje, ko je bila kopalna obutev prepovedana Lani okrog 30 francoskih županov.