Nekaj dejstev o jugoslovanski socialistični revščini
Tukaj eni kekci belogardistični zavajajo premlado javnost o diktaturi SFRJ. Bila je policijska država, ampak policije (ljudske milice) na ulicah skoraj nisi videl. Povsem drugače kot v demokracijah, kjer že pol leta patruljira vojska in težko oborožena policija, pa še policijske ure se gredo. V SFRJ so bile od šestdesetih let stalne teroristične grožnje in diverzije, pretežno ustaških skupin, ampak so zaščitne in protidiverzantske enote milice z vojsko vse to na brzino zatrle, brez da bi civilno prebivalstvo kaj preveč vznemirjale.
Kar se pomanjkanja praška tiče: v jugi se je po licenci izdeloval faks, ava in še nekaj potrošnih artiklov. Od avtomobilov se je v jugi izdelovalo poleg Zastav še Renaulte, Citroene, Volkswagne, NSU -je Austine, Ople, Fiate, zahodni proizvajalci so se grebli, da bi v jugo licenco prodali.
Elektronska industrija Jugoslavije je prodajala cele komponente Philipsu in ostalim.
Pri turbinah, generatorjih in izdelkih težke industrije, so se Siemens in ostali grebli, če bi lahko bili dobavitelji Litostroja, Rade Končarja in drugih, da bi prišli na trge neuvrščenih držav.
Mal te letnice hebbejo
Par nepar je bilo 83-84 malo 85 se mi zdi, tudi redukcije so bile tam nekje 83-84
Nikakor ne v letih ki si jih ti napisal. 79 je Yuga cvetela. Vsaj na zunaj.[/quote]
Ima En kozu kar prav. Sistem par/nepar je bil sicer med letoma 80 – 81. Od 81 pa do 83 so bili bencinski boni. 40 litrov na mesec za avto, oz, 5 l za motor, kosilnico, motorno žago, ….itd.
In ja, sekret papirja je bilo v izobilju. Paloma je edino takrat zares cvetela.
Ni pa bilo prave kave. Ampak, pili smo jo pa vsi, vsaj dvakrat dnevno in jo imeli vedno vsi po nekaj kil na lagerju.
Sicer ne pogrešam tistih cajtov. Mi gre pa na organ, ko po teh cajtih pljuvate ravno tisti, ki ste bili še megla v jajcih svojih atov.
Mal te letnice hebbejo
Par nepar je bilo 83-84 malo 85 se mi zdi, tudi redukcije so bile tam nekje 83-84
Nikakor ne v letih ki si jih ti napisal. 79 je Yuga cvetela. Vsaj na zunaj.[/quote]
Ima En kozu kar prav. Sistem par/nepar je bil sicer med letoma 80 – 81. Od 81 pa do 83 so bili bencinski boni. 40 litrov na mesec za avto, oz, 5 l za motor, kosilnico, motorno žago, ….itd.
In ja, sekret papirja je bilo v izobilju. Paloma je edino takrat zares cvetela.
Ni pa bilo prave kave. Ampak, pili smo jo pa vsi, vsaj dvakrat dnevno in jo imeli vedno vsi po nekaj kil na lagerju.
Sicer ne pogrešam tistih cajtov. Mi gre pa na organ, ko po teh cajtih pljuvate ravno tisti, ki ste bili še megla v jajcih svojih atov.[/quote]
Rojena sem 68 in sem te čase kar dobro doživela. Oče je bil delavec, mama učiteljica. Dva otroka.
Na morju sem bila prvič pri sedmih letih. deset dni. V hribih nikoli (sem z roba Štajerske), v tujini prvič v srednji šoli (Avstrija). Ja, par nepar, redukcije… Ampak meni to niti ni bilo tako grozno. Spomnim se, da sem si želela Jolly barvice, ki jih je imela sošolka. Mama je pol leta šparala in denar dala sosedu, ki je enkrat šel v Avstrijo. Želela sem si 24 barvic. Pa je bilo denarja premalo in sem dobila 12 barvic. Ki sem jih čuvala kot zaklad.
WC papir – pri nas je bil vsaj pol časa natrgan časopisni papir (mama je iz šole nosila Komunista, ki je bil tiskan na najslabšem papirju, ki je hitro razpadel), papir, v katerega so zavijali kruh in smo ga doma natančno razrezali in je bil za na WC… Ko smo
Ramo sem prvič jedla v osmem (ali je danes res tako zanič, ali je bila takrat toliko boljša?), masla nismo kupovali, je bilo predrago. V glavnem margarina Zvijezda – v belem papirju. Banane so bile nepojmljiv razkoš, na sporedu enkrat ali dvakrat v letu.
Sestra si je v drugem letniku srednje šole omislila prva kavbojke. Sošolki so bile premajhne in ji jih je, nove, prodala. Prej je – kot jaz – hodila okoli v doma sešitih hlačah.
Jaz sem imela v omari tri majčke in dvoje hlače. Pa kakšno oblekco ali kiklco. Dve pižamci, par gatk in troje spodjih majic. Imela sem eno krilo omare, ki je z bundo vred, bilo napol prazno. Pozimi smo kvačkali in štrikali, sicer jopic ni bilo. Vsaka jopica je, ko se je obrabila, postala še nogavice, rokavice…
Pa sploh nismo bili najbolj revni. Niti slučajno.
Ima En kozu kar prav. Sistem par/nepar je bil sicer med letoma 80 – 81. Od 81 pa do 83 so bili bencinski boni. 40 litrov na mesec za avto, oz, 5 l za motor, kosilnico, motorno žago, ….itd.
In ja, sekret papirja je bilo v izobilju. Paloma je edino takrat zares cvetela.
Ni pa bilo prave kave. Ampak, pili smo jo pa vsi, vsaj dvakrat dnevno in jo imeli vedno vsi po nekaj kil na lagerju.
Sicer ne pogrešam tistih cajtov. Mi gre pa na organ, ko po teh cajtih pljuvate ravno tisti, ki ste bili še megla v jajcih svojih atov.[/quote]
Rojena sem 68 in sem te čase kar dobro doživela. Oče je bil delavec, mama učiteljica. Dva otroka.
Na morju sem bila prvič pri sedmih letih. deset dni. V hribih nikoli (sem z roba Štajerske), v tujini prvič v srednji šoli (Avstrija). Ja, par nepar, redukcije… Ampak meni to niti ni bilo tako grozno. Spomnim se, da sem si želela Jolly barvice, ki jih je imela sošolka. Mama je pol leta šparala in denar dala sosedu, ki je enkrat šel v Avstrijo. Želela sem si 24 barvic. Pa je bilo denarja premalo in sem dobila 12 barvic. Ki sem jih čuvala kot zaklad.
WC papir – pri nas je bil vsaj pol časa natrgan časopisni papir (mama je iz šole nosila Komunista, ki je bil tiskan na najslabšem papirju, ki je hitro razpadel), papir, v katerega so zavijali kruh in smo ga doma natančno razrezali in je bil za na WC… Ko smo
Ramo sem prvič jedla v osmem (ali je danes res tako zanič, ali je bila takrat toliko boljša?), masla nismo kupovali, je bilo predrago. V glavnem margarina Zvijezda – v belem papirju. Banane so bile nepojmljiv razkoš, na sporedu enkrat ali dvakrat v letu.
Sestra si je v drugem letniku srednje šole omislila prva kavbojke. Sošolki so bile premajhne in ji jih je, nove, prodala. Prej je – kot jaz – hodila okoli v doma sešitih hlačah.
Jaz sem imela v omari tri majčke in dvoje hlače. Pa kakšno oblekco ali kiklco. Dve pižamci, par gatk in troje spodjih majic. Imela sem eno krilo omare, ki je z bundo vred, bilo napol prazno. Pozimi smo kvačkali in štrikali, sicer jopic ni bilo. Vsaka jopica je, ko se je obrabila, postala še nogavice, rokavice…
Pa sploh nismo bili najbolj revni. Niti slučajno.[/quote]
No ja, pri nas je bilo glede oblačil podobno, ampak so pa starši zgradili hišo in vikend na morju.
Ja, šest let kasneje si vse doživljala in so se stvari takrat enkrat res začele nekoliko premikat. Ampak še vedno velja, da smo si to privoščili z eno učiteljsko in eno delavsko plačo. če en bi bilo vrta, bi še tanjše piskali. k sreči je mama zelo iznajdljivo obvlada gospodinjstvo.
Pa najbolj revni nikakor nismo bili. Že če pogledam slike iz šole, je jasno videti, da sem recimo v zgornji tretjini najbolje oblečenih.