Forum: Financiranje

Stanovanjski, avtomobilski in potrošniški krediti. Informiranje kreditojemalcev. Prednosti in pasti bančnih produktov. Ugotavljanje kreditne sposobnosti in način zavarovanja kredita.

Tečaj EUR - CHF

Nova tema
Default avatar mp25 06 Nov 2008 11:56

Vsem ki imate kredite v CHF tule v branje.
-------------------------------------------------------
Schweizer Konjunktur schwächelt
Unterschiedliche Wachstumsaussichten erklären kaum die Stärke des Frankens gegenüber dem Euro. Die konjunkturelle Lage in der Schweiz ist nicht viel besser als die in der Eurozone. Die Exporte fallen, die Industrieproduktion geht zurück und sogar die Arbeitslosenquote steigt. Auch die Finanzkrise hat vor der Schweiz nicht halt gemacht. Die Schweizer UBS ist sogar die am stärksten von der Finanzkrise betroffene Bank in Europa. Das spricht gegen einen echten Stabilitätsvorteil der Eidgenossen. Die Flucht der Anleger in den sicheren Anlagehafen Schweiz mag daher den Franken in den letzten Monaten gestärkt haben, aber für die Aufwertung gegenüber dem Euro kann dies nicht der alleinige Grund sein – zumal die Schweizer Währung gegenüber dem US-Dollar nicht an Wert zulegte.

Carry Trades sorgen für Turbulenzen
Tatsächlich sind die Kursbewegungen am Devisenmarkt in diesen Wochen weniger durch Veränderungen in den Fundamentaldaten bedingt als durch die Auflösung der so genannten Carry Trades. Spekulative Anleger, vor allem Hedge Fonds, haben über Jahre hinweg niedrig verzinste Währungen – vor allem den Yen, aber auch den Franken – als Leihewährung benutzt und das geliehene Kapital am Aktienmarkt oder in höher verzinsten Währungen investiert. Der Einbruch an den Börsen und der starke Anstieg der Volatilität ließen jedoch in den letzten Wochen Carry Trades zu Verlustgeschäften werden und das zwingt die Hedge Fonds zu einer Auflösung der Short-Positionen auf den Yen und auf den Franken. Kurzfristig kann dies für EUR/CHF weitere Kursturbulenzen mit sich bringen. Da es aber fundamental keine echten Gründe für anhaltenden Abwärtsdruck auf EUR/CHF gibt, dürfte der Wechselkurs mittelfristig wieder steigen.
-----------------------------------------------------------------
Če na hitro prevedem:
Švica ima težave in ni nič bolje kot v Eurozoni. Industrijska proizvodnja pada, brezposelnost narašča. Izvoz trpi zaradi močnega CHF.
Ni fundamentalnega razloga za močan CHF. Banka UBS je bila v finančni krizi najbolj prizadeta banka v Evropi.
Vzrok za naraščanje tečaja je predvsem v tem da so veliki hedge skladi najemali kredite v CHF ali JPY zaradi nižjih obresti sedaj pa likvidirajo svoje short pozicije.
Fundamentalno ni nobenih razlogov za višanje tečaja CHF proti EUR. zato se predvideva da bo tečaj CHF proti EUR srednjeročno padel.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ula111 06 Nov 2008 12:08

Saj ne da jim privoščim, sem pa vesela zaradi sebe...hehe. Upam, da bo šlo v tej smeri.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar kredit24 06 Nov 2008 12:29

Hvala za vsako tako informacijo, lepo je slišati da nam ne bo tako hudega, vsaj upamo. Zdaj že nekaj dni spremljam in chf počasi rahlo pada. Lep dan

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar rob 06 Nov 2008 15:29

ja seveda, malo ste se potolažili. samo da ste optimisti. BRAVO!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
 
Default avatar kredit24 06 Nov 2008 20:46

In kaj bi rad ti rob da bi polovica ljudi v Sloveniji bila lačnih? Ah tipično slovensko...Ti bodi pesimist in brigaj se za se in delaj kar hočeš, tvoj problem!!!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar rob 06 Nov 2008 23:09

meni je samo zanimivo, kako ljudje radi slišijo informacije in jim je potem takoj lažje. To je vsekakor fajn. Iz tvojega posta se pa prav vidi kako si obupan.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ula111 07 Nov 2008 07:46

Rob, a nam ne privoščiš optimizma al v čem je problem???

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar borg 07 Nov 2008 10:35

kakšen halo samo zato, ker informacija ni v skladu s splošnim defetizmom in pasivizmo..

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar metulka 07 Nov 2008 11:08

No, mogoče ima pa rob kredit v evrih in se mu je zdaj par mesecev smejalo do ušes in je lahko zviška gledal na "reveže", ki so se "nategnili" s franki, on je pa končno izpadel pameten, daljnoviden, preudaren...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar rob 07 Nov 2008 11:24

metuljčica, nimam nobenega kredita. In sem optimist, realni:)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar borg 07 Nov 2008 11:30

metulka napisal:No, mogoče ima pa rob kredit v evrih in se mu je zdaj par mesecev smejalo do ušes in je lahko zviška gledal na "reveže", ki so se "nategnili" s franki, on je pa končno izpadel pameten, daljnoviden, preudaren...


kolk si ti kruto pronicljiva, haha

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar mp25 07 Nov 2008 11:56

Še ena lepa novica:

Tudi obrestna mera se je včeraj znižala za pol odstotka tako da so krediti še cenejši.
Npr:6 - mes Libor + 1.3%pribitka znese skupaj manj kot 4%.
Inflacija pa je okoli 6%.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar CHeba 07 Nov 2008 11:56

Zadnjič je pisalo v Financah, da strela najbolj oplazi tistega na vrhu. In Švica je tem, njeno gospodarstvo bazira financah, trenutno so cicer finančni tokovi usmerjeni v Švico, zato tudi močan CHF, vendar na dolgi rok ko bodo lastniki denarja začeli investirat in bo denar odtekal iz Švice, tedaj se bo šele videlo, kakšne posledice bo imela finančna kriza za CHF, mogoče celo takšne kot za Islandijo.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar CHeba 07 Nov 2008 12:14

JA ŠE TOLE POČAKAJTE NA OSEKO


zadnjem času se kot odgovor na finančno krizo dogaja izredna velikodušnost oblasti po svetu. Obsega tako nižanje obrestnih mer centralnih bank kot dovajanje denarja z državnimi ali paradržavnimi posojili in kapitalskimi vložki. V igri sta tako "tiskanje denarja" kot tudi pospešeno javno zadolževanje.

Ravno včeraj so v VB znižali obrestno mero za tretjino na raven iz leta 1955; reagirali so Švicarji, ki jih je začela skrbeti rast franka kot pribežališča; po dolgem obdobju obrestne ležernosti se bolj živahno premika celo ECB. Prvič v sedmih letih so obrestne mere znižali na Japonskem. S tem je izpolnjen nabor značilnosti obdobja, opisan januarja 2008 v tekstu Jejhata, recesija - oglasil se je tudi že v njem pričakovani Jože Mencinger.

Pameti toliko, kot je povpraševanja

Ravno razmah kreditiranja (državljanov, gospodarstva, finančnih igralcev) in masa poceni denarja sta bila katalizatorja tistega vzpona, katerega ruševine gledamo danes. Zato ni samoumevno, da je takšno ravnanje oblasti prava pot. Vendar je to akademsko vprašanje, kajti oblast pač naredi tisto, za kar lahko dobi glasove.

Glasove dobi za poskuse ohranjanja standarda, kot so ga volilci vajeni, in ne za razlaganje, da to enostavno ne gre in da bo treba shujšati. Slednje je sicer bržkone neprimerno bolj smiselno, a je politično nerealno, ker tega volilci ne bodo "kupili" oziroma bi kupili le, ko in če začutijo, da so vse alternative slabše.

(Kruta primerjava: Bosna. Sprva je bilo nemogoče prodreti z zamislijo, naj se narodi preselijo tako, da si bodo čim manj napoti. Nekaj let kasneje je to bilo sprejemljivo, a se je morala zgoditi krvava orgija, da je ta pot postala dovolj dobra.)

Eno je tisto, kaj si kdo o situaciji misli v akademskih višavah, v paralelnem svetu velikega bogastva ali v študentski generalki za življenje. Drugo pa, kaj narekuje grda, neintelektualna, nekonsistentna in tako naprej realnost. Zato lahko pričakujemo, da se bo polivanje z denarjem nadaljevalo in stopnjevalo.

Kako daleč?

Ja madona, do kam to lahko gre? Ali bo denar kar zastonj, na voljo pa ga bo neomejeno mnogo? Saj to je vendar smešno!

Ne bi pa bilo prvič. Vzorčni primer je Japonska, ki še danes ni izšla iz ruševin balona sredi devetdesetih let. Borzno usmerjenim bralcem priporočam ogled gibanja indeksa Nikkei 225, ki je danes približno tam kot pred 25 leti. (Preberite tudi: Dolgoročni vedno zaslužijo? Ja, pa kaj še, januar 2007).

Kot gorivo za vnovični vzpon so skušali uporabiti ravno zastonj denar (ZIRP - zero interest rate policy, formalno 1999-2000, praktično še danes). To so nadgradili z odkupovanjem divjih količin državnih in hipotekarnih obveznic, delnic in drugih papirjev iz portfeljev bank (QE - quantitative easing, 2001-2006).

Oboje skupaj je skozi leta privedlo do tega, da bančni sistem načeloma spet deluje. Vendar po dveh desetletjih še danes ni jasnega signala, kar se tiče gospodarske rasti ali nazadovanja, inflacije in deflacije. (Nekoliko ironično pa je ravno vnovična kreditna aktivnost v jenih sprožila plimni val poceni denarja, ki je v zadnjih letih napihnil različna naložbena področja po svetu in katerega globalno oseko gledamo zdaj.)

Japonska izkušnja tako daje tudi pomembno sporočilo za tiste, ki ob pojmu „tiskanje denarja“ takoj pomislijo na (hiper)inflacijo. Ta sploh ni samoumevna. Sila, ki krči balon, je lahko enaka ali močnejša od tiste, ki ga napihuje, četudi je ta velika. Deflacijski pritisk propadajočih kreditov in kreditne sposobnosti, obrambno obnašanje potrošnikov in nezaupanje v gospodarstvu nižajo hitrost obračanja denarja in ni rečeno, da večanje mase to nadoknadi.

Situacija, ko denarne oblasti dovajajo, dovajajo, dovajajo denar, odziva pa ni in ni, rečemo likvidnostna past (liquidity trap). Denarja - likvidnosti, kreditov - ne manjka, ampak nihče ga noče. Goriva ne manjka, vendar avto ne vžge.

Pa zakaj stalno težite s to Japonsko...

Danes govoriti o tem je aktualno zato, ker se kot odziv na finančno krizo ZIRP in QE predvsem (ne pa samo) v ZDA že izvajata. Realne obrestne mere naj bi že bile negativne; odkupovanje finančnih naložb zasebnega sektorja in rast javnega zadolževanja že potekata. Odprto vprašanje je le, ali že lahko rečemo, da smo v likvidnostni pasti ali pa je prav dati še nekaj časa za presojo.

Svojčas je bila Japonska eksotična tema, s katero smo se ukvarjali predvsem „krokarji“, ki smo sredi krasnih borznih časov razlagali o tem, da obstaja še kaj drugega od vnebovzetja.

Upati je, da danes tega ni več treba posebej dopovedovati. Pa zato naredimo korak naprej in omenimo: tudi gospodarsko-finančni, ne le borzni del japonske zgodbe se lahko razširi po vsem svetu. Mirno se lahko zgodi, da vstopamo v obdobje brez smeri, ki se lahko meri ne le v letih.

Ko se je to dogajalo le na Japonskem, ste imeli luksuz odmahniti z roko in reči, da je pač poseben primer. Če pa tako stanje postane globalno, lahko zapišem kot v nedavnem tekstu o inflaciji in deflaciji (Mali hudič odhaja, prihaja veliki) - kdor pravi, da pozna izid, ima predvsem dobro mnenje o samem sebi.

Ali je grožnja realna?

Ne vem, ali bo do tega res prišlo. V zadnjem recesijskem krogu (okoli leta 2001) je prav tako prišlo do grožnje deflacije in do vprašanja, ali bodo šle ZDA in z njimi svet po japonski poti, pa se je takrat razpletlo drugače. Vendar lahko brez posebne zlobe rečemo, da je današnji primež odloženo nadaljevanje takratnega in da se torej izid šele oblikuje.

Prepričan sem, da je osnovna naloga upravljalca denarja - svojega ali tujega - biti dovolj dobro pripravljen na različne variante prihodnosti. Tiste, ki so še zlasti uničujoče, je treba upoštevati, četudi morda menite, da je verjetnost majhna. Pa to ne velja le za upravljanje naložb, temveč za celotno ekonomsko življenje vas in vaše družine. Ali ste pripravljeni?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar borg 07 Nov 2008 13:47

Pa daj ne mešaj Japonske zraven-sploh veš,kako so oni gospodarasko funkcionirali?

Ne boš verjel, ampak nekako tako kot bivša Yu&co-res je na Jap.bilo vse sprivatizirano, toda denar je dajala država oz. banke v njeni lasti.In če ga je zmanjakalo, ga je preprosto natiskala ali ustvarila preko borz. Zmanjkalo ga pa je, ker po difoltu managerji v takih okoliščinah postanejo pogoltni, nepozorni, neambiciozni itditd

In ne boš verjel, Kitajska še vedno deluje tako-ampak na žalost tega večina izven nje ne ve in tudi ne razume. Ampak tudi tam streznitev pride, prej ali slej

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar CHeba0 21 Nov 2008 13:54

LIBOR 1, 5

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar dudla12 21 Nov 2008 14:48

Kaj to pomeni?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar mp25 21 Nov 2008 20:25

To pomeni da če imaš kredit 6-mes libor + pribitek 1,3 imaš letno obrestno mero 2,8%.
Inflacija je več kot 6%.
Na banki dobiš 5% obresti na depozit.

Torej kredit je neverjetno poceni.(Če se zavaruješ pred valutnim tveganjem)

Samo problem je v tem da danes pribitka 1,3% ne dobiš več , dobiš 3% pribitek ali pa 5% pribitek (SKB)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar marko3333 23 Nov 2008 23:14

Kako se zavaruješ pred valutnim tveganjem????

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar mp25 24 Nov 2008 17:05

marko3333 napisal:Kako se zavaruješ pred valutnim tveganjem????


Če imaš kredit v CHF potem narediš pozicijo EUR/CHF short.
To pomeni da ko eur raste ti zgubljaš na poziciji in dobivaš pri kreditu in ravno obratno ko eur pada.

Seveda če imamo 100.000 eur kredita verjetno nimamo prostih sredstev da bi vzeli pozicijo za 100.000 eur EUR-CHF short. Za to obstajajo finančni inštrumenti z vzvodi ter forex trg ....

Jaz imam še 17.000eur kredita v CHF. Pred valutnim tveganjem sem se zavaroval z nakupom certifikata z vzvodom -10.(1700 eur)

S tem me ne zanima kam se bo gibal tečaj ker sem ne glede kam se tečaj giba na nuli. Torej ostanejo mi le obresti 3%.

Oglasite se v borznoposredniških družbah in svetovali vam bodo kako to izgleda v praksi.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh