Kaj je narobe z mano? Ne morem najti partnerja!

Pozdravljeni.
Za vse, ki imate težave z tem kako najti pravega partnerja, prilagam nasvete z moje strani.

Lep večer,

Ga. Ploj, zanimiv članek, toda kaj pa tisti ki jim je zaradi takih in drugačnih razlogov internet in posredovalnice edini način, da nekoga spoznajo?

Pozravljen sramežljiv,
hvala za tvoje vprašanje.
Torej je samo internet edina možnost, da nekoga spoznaš, če prav razumem?
Kako pa to, če smem vprašat? Ali nič ne hodiš ven?
Če imaš težave, ki jih ne bi rad delil z nami, ti lahko vseeno odgovorim na tvoje vprašanje.
Žal nisem “pristašica” takšnega načina spoznavanje morebitnega partnerja, saj ne gre za oseben stik, posameznik, ki pa išče resno partnerico/partnerja pa je velikokrat razočaran. Poleg tega tudi največkrat ne vemo, kakšna je ta oseba, saj je ne vidimo v živo (razen če se z njo kasneje srečamo-do česar pogosto tudi pride).
Kot sem že v članku zapisala obstaja veliko partnerskih odnosov, kjer sta se partnerja spoznala preko interneta, toda veliko je tudi takih, ki svojega partnerja tam niso našli.
Predlagam ti, da skušaš svojo potencialno partnerico najti preko osebnega stika, saj bo tako veliko lažje, pa tudi razočaranje je lahko manjše.
To je zgolj moje priporočilo, ni pa seveda zlato pravilo.
Lep večer,

Ga. Ploj, hvala za hiter odgovor
Ja, ven ne hodim veliko, kajti nimam družbe s katero bi kam zahajal, če pa že grem kam sam, se tam počutim kot riba na suhem. Poleg tega v vsakdanjem življenju sploh ne srečujem punc, če pa že kje srečam kakšno (kar se že tako zgodi zelo redko), dlje kot do poznanstva ne pride, nikoli ne preskoči iskrica (v smislu da bi v meni videle kaj več kot le prijatelja oz. znanca), največkrat pa tiste punce že imajo fanta.
Pravite da naj potencialno partnerico najdem preko osebnega stika – doslej še nisem imel te sreče da bi se katera od punc, ki jih srečam v reali, se zanimala zame oz. da bi me videla kaj več kot le prijatelja, znanca.
Nič ni narobe če niste pristašica spoznavanja preko interneta, toda vsaj meni je doslej uspelo najti punco le preko interneta.

Pozdravljen,
razumem tvojo situacijo. Je pa še ena težava, ki sem jo v prejšnem sporočilu pozabila omeniti. Danes je v vsej tej stresnosti življenja zelo težko srečati morebitno partnerico/partnerja. Tako, da je internet zelo dobra opcija, da razširiš svoje poznanstvo.
Kot sem že napisala, se je veliko parov, ki so danes zelo srečni spoznalo kar preko interneta, tako, da verjamem, da je tudi to ena možnost, toda pomembno je tudi, da se zavedaš da ni edina in vedno prava. Koliko lahko razberem iz tvojega sporočila, hodiš že v službo? Ali si še študent?
Ker veliko je tudi odvisno od tega, v kakšnem socialnem krogu si.
Ko smo v službi, imamo namreč omejen krog sodelavcev, ker so službe tudi ponavadi prilagojeno spolu-moški so v službi v moškem krogu, ženske pa v ženskem krogu, ni pa to pravilo.

Sem študent, vendar nisem na faksu, ampak doma (predavanja so že zdavnaj za mano) in pišem diplomo, redne službe pa še nimam, poleg tega smo v trenutni situaciji diplomanti s tega študija skorajda nezaposljiv kader (pa ni to študij ala FF ali FDV, ampak gre za spoštovano izobrazbo), tako da me skrbi kje bom našel službo. Pa tudi ko sem še bil v kraju študija, kljub temu nisem našel punce, obenem se je že zdelo da je moj vlak odpeljal. Prvi poljub sem doživel šele ko sem bil absolvent, če vam to kaj pove…

Tudi jaz sem takšen, le da hodim z frendi več ven. Sem opazil da sem med puncami povsem neopazen, nobenega nasmeha, nobenega namiga, pač nisem nek močno privlačen človek ampak čisto povprečen z vsakdanjo frizuro in videzom. Frendi so čist druga zgodba, stalno imajo vsaj dve potencialni punci ob sebi (ali v rezervi xD), pa se stalno v njihovem krogu družim, pogovarjam, poizkušam vzpostavit stik z puncami pa ne gre in ne gre. Folk pravi da moreš za to oddajat posebno energijo t.i. privlačnosti, ki pa jo jaz očitno nimam. Ljubezen in podobna čustva pač niso za vsakogar ….

Pozdravljen sramežljiv,
čisto sem pozabila odgovoriti na tvoje sporočilo, za kar se ti iskreno opravičujem.
Torej, koliko vidim iz tvojega sporočila je tvoj krog “spoznavanja novih prijateljev” precej omejen. Veliko je odvisno tudi od tvojega karakterja. Dobro je, da si mogoče za začetek postaviš prav vprašanj. Si bil mogoče zelo aktiven pri iskanju punce, ko si bil še na fakulteti? Si skušal vzpostaviti stik z njimi?
Zelo pomembno se mi zdi, da poudarim to pomembnost, da si punco želiš tako močno, da mogoče preveč pričakuješ od deklet, ki jih poznaš, ali pa preprosto nobene punce ne vidiš preveč resno, kot svoje bodoče partnerice. Najverjetneje ti je bila kdaj všeč kakšna punca, pa ni imela fanta. Si pristopil k njej?

Najverjetneje se ti bodo zdela ta vprašanja neumna, ampak ti lahko malo pomagajo, da si osvetliš situacijo.

Lep večer,

Pozdravljen Keyser Söze,
vsak izmed nas ima neko posebno energijo, ki jo oddaja, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Tako, da ti ni potrebno da si tako kritičen do sebe.
Torej iz tvojega sporočila lahko razberem, da hodiš ven, si v družbi prijateljev in njihovih “spremljevalk”.
Kakšno pa je tvoje socialno življenje izven kroga zabav? Še hodiš v šolo, delaš? A imaš tam mogoče več ljudi, preko katerih spoznavaš vedno nove?

Prosila bi te za dodatne informacije, da si lahko malo osvetlim celotno zadevo.

Lep večer,

Sem študent. Predavanja imam od dopoldne do večera. Ostali čas preživim za volanom, preostanek pa doma za računalnikom in knjigami. Tako da razen za vikend socialnega življenja nimam. Sicer se ne sekiram, ker se mi niti v srednji ni uspelo vklopit v družbo sošolcev, niti zdaj na faxu z so-študenti ne. Družim se skozi z istimi prijatelji, ker ostalih nimam.

V 1. letniku faksa sem na nekonvencionalni način spoznal eno punco (z njo sem imel prvi, recimo temu zmenek v življenju), vendar se ni nič izcimilo, namreč še sam nisem vedel kaj sploh čutim do nje, zato sem čez nekaj časa z njo prekinil stike. Nato sem dolgo časa bil na vezi s še eno punco, ki sem jo spoznal na enak način, toda tudi z njo se ni nič izcimilo, tudi videla se nisva v živo, kajti sem imel strah pred srečanjem v živo, poleg tega mi na fotografijah ki mi jih je poslala, ni bila vizualno privlačna, zato nisem imel resnične želje se dobiti z njo. Potem v 4. letniku faksa sem spet navezal stik z eno punco, ki se pa ni hotela dobiti z mano, tako da sem po 3 mesecih dopisovanja z njo prekinil stike, saj nisem videl smisla v dopisovanju v nedogled, kot tudi dejstvo da mi ni bila zares všeč, zato sem jo lahko mirne duše odpisal. Šele eno leto pozneje sem spoznal prvo punco, pa še sam ne vem kaj je bilo na meni takega, da sem ji zmešal glavo.

Kar se tiče kolegic s faksa, se ni z nobeno zgodila iskrica, niti mi nobena ni bila toliko všeč, da bi naju videl kot par.

V bistvu v vsakdanjem življenju razen s kolegicami na faksu in sosedami v študentskem domu stikov s puncami sploh nisem imel. Pa še ti stiki ki sem jih imel, so bili le pozdrav na hodniku, ali pa glede študijskih obveznosti (npr. posojanje zapiskov, pogovarjanje o tem kdaj bo kakšen izpit ipd.)

Pozdravljen Keyser Söze,
koliko lahko razbereme iz tvojega sporočila nimaš prijateljev tudi na faksu. Ali se mogoče motim?
Kako pa to, da nisi nikoli vzpostavil kontakta s sošolci?
Lažje je namreč reči, da se ne znamo vklopiti v družbo, kot pa dejansko to narediti. Te je mogoče strah, da bi te sošolci zavrnili?
Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo okrog sebe, da sploh lahko preživimo. Dobro bi bilo da bi osvojil določene spretnosti komunikacije, da bi nekako lažje navezal stik s svojim sošolci.

Če želiš ti lahko tudi predlagam načine, kako bolje osvojiti komunikacijo.

Lp

Pozdravljen sramežljiv,
če prav razumem tvojo sporočila, kakšnega dejanskega (v živo) stika spuncami nisi imel? Razen pri prvi punci, s katero si šal na zmenek, ampak se je vse kmalu končalo. A sta se v tistem času dobivala v živo, ali sta ohranjala vajine stike zelo virtualno?
Kolikor si zapisal, si verjetno tudi vse punce spoznal preko socialnega omrežja, tako, da si tako tudi prisodil ali ti je punca všeč ali ne zgolj po videzu?
Kako pa se počutiš v situaciji, ko bi mogel pristi v stik s katero od punc v živo?
Kolikor lahko vidim iz tvojega sporočila, imeš dobro razvite spretnosti komunikacije, ki potekajo preko virtualnega omrežja, a slabo razvite komunikacijske spretnosti, ki potekajo v živo?
Se ti zdi da te nekaj ustavi, ko bi mogel narediti pomemben korak?

Lep dan,

Sem iz drugega okolja kot ostali na faksu. Zelo težko se vključim z novimi ljudmi, ker nimam o sebi ali o čem skorajda nič za povedat zaradi načina življenja v katerem se nič ne dogaja. Načeloma se ti že držijo v svojih skupinah (sošolci na srednji, ali sosedi). Nasploh se počutim osamljenega v množici (se posebej mi gre na živce, če se s kom pogovarjam pa mi čez čas preprosto pokažejo hrbet oz izolirajo od skupine, kot da me ni tam). Vesel bi bil kakršnekoli pomoči, saj me starši ne razumejo več, družba pa od mene pričakuje znanje vseh teh socialnih veščin, čeprav ne poznajo mojega načina življenja, v katerem nisem še imel možnost poizkusit teh stvari.

Pozdravljen,
a lahko prosim bolj podrobno opišeš tvoj stavek, da v svojem okolju nisi imel možnosti preizkusiti socialnih veščin? Kako pa si vzpostavljal kontakte s člani svoje družine, s širšo družino, s družinskimi prijatelji?

Lep dan,

Malo sem narobe napisal, mislil sem predvsem na to da nimam že od osnovne šole prave stike z sovrstniki, razen z določenimi prijatelji ko hodim ven. Pri sebi sem opazil tudi nekatere sindrome socialne anksioznosti, kar pomeni da se razen z starši in teh bližnjimi prijatelji zelo težko pogovarjam z ljudmi in sem ves čas pod močnim stresom.

Imam enak problem k vidva… pa veliko hodim ven, razvito socialno življenje, z veliko prijatelji, nisem sramežljiv, gobčen bolj k naši politiki med kampanjo, pa menda sm kr fejst za pogledat 😀 Skušam biti čimvečji pozitivec, se non-stop zafrkavam itd. Pa mi ne rata :S Je morda kriva preteklost? Ali da ne maram zahajati v diskoteke, kjer se mladi zbiramo?

P.S. Vprašanje za vas ga. Ploj, ali lahko nezadovoljstvo s samskim statusom dolgoročno vodi v duševne motnje, depresijo in zagrenjenost? K včasih me zagrabi manjvrednostni kompleks zaradi tega…

LP

Pozdravljen,
tako stanje (če ga subjektivno doživljaš kot zelo stresno in ti zelo otežuje življenje) lahko vodi tudi do depresija ali do drugih težav.

Kakšne točno težave, pa imaš ti Anthrax?

Vse dobro,

Pozdravljen Keyser Soze,

Torej imaš neke stalne prijatelje s katerim hodiš ven?
Kaj pa točno občutiš, ko si v stiku z novimi ljudmi? Se ti zdi, da je ta situacija zelo težavna?

Vse dobro,

žal al pa na srečo ne morem prebrat teh modrosti, ker mi ne odpre. kakorkoli. kaj je narobe? to je vsaj za začetek najboljše vprašaje. vsaj vprašanje je pravo. ja neki je narobe a ne! kaj pa je pa ti povem čez sekundo. 1. nimaš temeljev, nisi, nič, nisi nič dosegel, ne znaš nič naredit sam, vse so sam govorice, ljubusumje in faušija. sama zelo močna čustva. za ženske sedaj prvo! v kuhni kuharca, v druzini, druzinska in v posli, kur..a. če to ne želiš, če tega ne razumeš, pač nič. nasprotovanje, normalnemu odnosu. če poslušaš zafrustrirane lezbe, feministke, vegi varianta, na silo pohujšane, ki so imele prestorge ateke, pol pač ne bo šlo. ženska mora trenirat, uteži dvigovat. težke, težke zanjo. če ima kolegice je slabo. ženske ste ne prevče pametna emocionaa bitja, ki potrebujete vodenje in usmerjanje. enkrat bos morala to sprejet in se sprijaznit. al pa bos sama. to je resnica. za moške pa drugič.