Starsi ne prisluhnejo

Zdravo. Pac jaz mam problem. Stara sem 15 in ze dobro leto pa pol sem zelo zalostna in brez volje pa energije. Pocutim se ko da je vsem vseeno za mene. Nardila sem ze nekaj testov za depresijo na internetu in kako leto nazaj mi je kazalo da sem na zacetku depresije, ko sem pa zadnic nardila test pa je bil rezultat da jo ze mam baje. Ampak problem je da sem jaz svoji mami ze kako leto nazaj omenla da sem ful zalostna pa da mi kaze da sem na zacetku depresije, pa je rekla da so to samo hormoni. Pa sem pustla pa ji nisem vec tega omenjala. Zdaj zadne case pa je postalo vse hujse in me je par dni zapored sprasevala zakaj zgledam tak zalostno pa kaj se je zgodilo. In pol me je zadnic spet vprasala pa sem ji rekla da sem ze leto pa pol zalostna in da sem ji ze povedala. In od takrat mi govori kak delam zrtev iz sebe pa da naj neham bit zalostna (ko da je to tak lahko). Pa zadnic se je prav norca zacela delat iz mene pa je govorla kak sem leto pa pol zalostna pa kak sem najbol boga pa take. In to me tak se zraven prizadene. Ko mi govori vedno kak mi hoce pomagat pol pa ji povem svojo tezavo pa se norcuje pa noce priznat da jo mam. Prosla sem jo ze nekaj casa nazaj ce se lahko s kakim psihologom pogovorim pa mi je rekla naj neham bluzit. In zdaj res ne vem kaj naj nardim ker se slabsa. Vsak dan sem bolj zalostna in brez energije. Razmisljala sem ze da bi se pogovorila s solsko pedagoginjo ampak me je strah da bo mama zvedla, ker ce zve se bo zbunla na mene da delam dramo. S prijatli se pa o tem ne morem pogovorit. Prosim pomagajte mi! Kaj naj nardim?! Ne morem vec tak, da se se lastna mama dela norca iz moje zalosti.

Ce solski psihologinji reces da to ostane med vama..brez mame bo ostalo.
Drugac pa kaj pa zdravnik
K temu ko gres ce si kej bolna. Ta tud zna pomagat in tud on ne bo mami povedu.
Mama pa…najbrz ti ne zna pomagat in raj vse na hec obrne.
Veliko mam misli da 15 letnik nima oz ne more met nobenih tezav.
Pa se zelo motijo.
Ti pa priporocam da nehas jest sladko in se magar v svoji sobi zmatri s telovadbo. Ceprav je boljs ce gres ven in globok udihujes kje v gozdu..in ko vdihnes si zamisli kako bos v so negativno energijo izdihala…naredis 5x…vse gre ven…
Lahko tud v sobi…je pa bolj ucinkovit v gozdu…poskusi

Ce hoces se pogovorit
Pusti meil.
Pa bova kako rekli.

Žalost oz. žalovanje ima zelo dolg proces in je zelo dolgo minljiv. Lahko se ti je nekaj zgodilo in zato je planila večja oblika žalosti. Depresija ne vpliva na žalost, ker depresija je sestavljena iz stresa in skrbi tako da po mojem mnenju nimaš depresije. Žalost se da odpraviti oz. je zmanjšati s pomočjo humorja (veliko smeha), pozitivni dogodki in seveda tukaj je priporočljiv šport, ki te lahko razbremeni. Priporoča se tudi ples s katerim vso obliko žalosti vržeš ven in jo v večini primerov dobro odpraviš. Sama oblika žalosti ni nobeden problem saj je lahko ima vsak edino je tukaj pomembno kadar se pocutis zalostna pravočasno reagiraj in uspelo ti bo. Samo bodi brez skrbi.

Hvala vsem za odgovore. Zelo ste mi pomagali. Zakajnebi moj mail je [email protected]

Lej,reč šolski psihologinji. Ona je tut men ZELO pomagala in starši niso nič izvedeli. Pa najdet si morš kakšnega prijatelja. Oseba brez prijateljev je pogosto žalostna in nima nikogar za pogovor. Tvoja mami pa, kot si napisala, si noče priznat da imaš ti težavo. Dej, nared ta korak in se pogovor. Če ti lastni starši ne verjamejo, ti bo pač mogel kdo drug IN TI TUT BO!!

Dej, nared ta korak …lep pozdrav 🙂

Hgim, hvala za odgovor. Bi rada sla k solski psihologinji, ampak me je strah ker kaj pa ce bo ona mela enako misljenje kot moja mama? Pa se samo 2 tedna sem se v soli in ne vem kolko bi mi v tem casu uspela pomagat.

probat ni greh, ti sam pejt

Hej. Spet sem jaz. Zal mi ni uspelo it do solske psihologinje. Edini dan ko sem zbraka pogum in ze stala pred njenimi vrati je ni blo, ker je bla na sestanku, ko pa je prisla iz sestanka pa je bla cela v solzah in se je zaklenla v ucilnico. Pa je nisem hotla pol se z mojimi problemi mucit. Razmisljam da bi poklicala na tom telefon pa se tam probala pogovorit ampak me je strah. Res se hocem z nekom pogovorit ampak nimam dovolj poguma da bi vprasala :(.

hei jst spet
nic se ne boj, nic ne razmisljaj da bo kei slabga ti sam naredi in poklici na ta Tom telefon je pa super da si se odlocla za ta korak. kar pogumno, in se bo na koncu splacal 🙂

Predlagam, da vprašanje zastaviš na portalu Tosemjaz.net oz. na njihovem forumu http://www.tosemjaz.net/e-svetovalnica/viewforum.php?f=219 V nekaj dneh boš dobila odgovor strokovnjaka psihologa.

Hvala obema za odgovor in spodbudo. Glede tega ali bom poklicala ali napisala na tom telefon se morem pa se odlocit. Lp

Pozdravljena, upam da si ze kaj boljse in da si se ze skom pogovorila, ker z pogovorom ko dajas iz sebe stvari ki te tezijo gre lahko samo na bolje nic se ne boj ce nimas nikogar za pogovor ti lahko tudi jaz nudim kako uro ali dve za pogovor da se resis teh bremen
In absolutno stres, depresija je pri tebi prisotna morda zaradi cisto prprosto resljivih stvari ko jih pogledaš z drugega kota.

Aja in nimas energije zaradi teh bremen in stalnega pritiska, ter nezaupanja/nepodpore s strani najbljizjih

Cili jan. Hvala za podporo. Kje bi se pa lahko pogovarjala?

Lahko se pogovarjava po telefonu ali pa po mailu evo moj mail pa se bova tam naprej pogovarjala lepo bodi *email odstranjen*

Opomba moderatorja: registrirajta se in izmenjajta kontakte v zasebnem sporočilu.

Daj mi napisi od fb nick name ker tukaj ne pustijo mailov 🙂