Zveza in misli,ki uhajajo….
Lepo pozdravljeni!
Nisem sicer sigurna,če je pravi forum za mojo težavo oz. vprašanje,pa vseeno. Zanima me,ali sem res edina,ki se ji to dogaja,ali je morda kje še nekdo.Ker ko o tem sprašujem sebe,se mi zdi človeško,ko pa vprašam razum,pa nemoralno.
Imam fanta,s katerim sva skupaj 6 let. Imava svoje stanovanje,normalno živiva,se razumeva.
Moj problem je,ker velikokrat sanjarim o sexu z drugimi pa tudi zelo hitro začnem z nekom flirtati (kar pomen,i ko sem kje zunaj,če mi je kdo všeč in me lepo pogleda,poglede vračam-vse to mi je zelo sexy in ob tem se dobro počutim).
Varala nisem nikoli,saj spoštujem vrednoto mojega fanta. Ker ga ljubim in vem,da mu je zvestoba na prvem mestu,to spoštujem. Verjetno tudi sama nikoli ne bi šla v to,čeprav je moje osebno prepričanje,da ljudje nikakor nismo monogamna bitja. Zaljubljamo se lahko večkrat v življenju in ko pri nekom strast in kemija mineta in jo srečamo drugje ter se je branimo ker smo v zvezi ali poročeni, s tem v bistvu zatiramo naša osnovna hotenja,želje in strast. In to le zaradi tega,ker nas je vera in družba učila,da ni normalno,če ti je všeč več ljudi. Sama menim,da zato tudi je toliko varanja,ker je to ‘prepovedano’,ljudje pa se preprosto ne morejo upreti svojemu telesu-ki kaže poželenje,ki je naravno! Menim,da z lahkoto nekoga ljubiš in živiš z njim,četudi ti kdaj paše sex s kom drugim.
Skratka,da ne zaidem. Zanima me,ali tudi vam-sprašujem tiste,ki ste v zvezi 5 let ali več,kdaj hodijo po glavi te zadeve….za kakšnim fest pogledate,malo poflirtate…si predstavljate,kako bi bilo….v glavi….
Nekako me zmrazi ob misli,da moraš celo življenje biti le z enim…..saj se ne gre za to,da z mojim ne bi živela do starosti-bi,ker ga izredno ljubim in je moj najboljši prijatelj. Ampak tista strast z nekom,ki ga malo poznaš,ki te potegne s svojo energijo…vsaj enkrat še….tega pa ne sme biti….
Kaj menite vi ?
ps: stara sva jaz 29 in on 28.
Lep pozdrav
Vidva sta si zelo različna, kar ne bi bilo nič hudega, če ne bi imela tudi tako različnih vrednot na področju tega, kar je pomembno v vezi.
Sanje, fantazije, želje so neka realnost, s aktero se vsakdo sooči. Vendar vrednote in način, na katerega želimo živeti, je pa druga realnost. Jaz se za prvo ne bi sekirala, za drugo pa zelo. Če gledaš na zadeve tako drugače kot tvoj fant, dvomim, da je to dobra podlaga za zvezo. Vsak se mora odločiti, da bo partnerju zvest, ker sam v to verjame, ne pa zato ker partner tako misli. Želja ugoditi partnerju ni dobra podlaga za vseživljenjski odnos.
Menim, da to kar se ti dogaja ni nič nenavadnega, saj to se nam dogaja skorajda vsem, nekaterim bolj, drugim manj. Bolj je problem v tem koliko se lahko pari o tem pogovarjajo in si take stvari zaupajo. Midva z ženo si tudi take misli rada deliva in se o njih pogovarjava in moram priznati, da je najina veza zaradi tega še bolj trdna in zanimiva, s tem pa tudi seks še toliko boljši. Fantazije pri zdravem in spolno aktivnem človeku so po mojem mnenju nekaj povsem normalnega. Druga stvar je kako jih nekdo kanalizira in spravi ven iz sebe oz. v kakšno energijo jih usmeri. Ali si 100% prepričana, da tvoj partner nima včasih istih misli, kot ti? Daj ga malo podrezaj glede tega, če ne gre drugače pa malo po ovinkih.
Melanie,
ja,midva se o tem vedno pogovarjava. Lih za vsako misel mu ne povem, se pa hecava doskrat kdo je kermu dober za pogledat, če sva zunej kšnga /kšno pokomentirava,ipd. Oba sva dost zrela,da veva, da so to besede in odziv normalnega s,polno nezafrustriranega človeka. Oba veva, da SO MEJE in nobenemu na misel ne pride, da bi dejansko VARAL IN SKRIVAL varanje.
Mogoče imam le zelo bogato domišljijo. Da se me zarad tega obsoja je absurdno. Nesramna bi bla, če bi kle pisala kaj vse počnem in mislim,mojemu pa govorila da niti pomislim ne na koga drugega in da mi noben moški na svetu ni privlačen. Povem, kot čutim. Iskreno. Vem pa kje so meje in jih ne bi v življenju šla prestopat, če ne bi bla tud sigurna,da bom zvezo zaključla. V življenju nisem nikdar varala,nikogar.
Absurd je seveda tudi, da nekdo tvoje misli označi za varanje. Kako le s tem koga prizadanem ?
No, če imata med seboj urejeno in si zaupata tudi takšne stvari, potem predvidevam, da nimaš nekega hudega problema. Zame je ljubezen predvsem to, da s partnerejm deliš še najbolj intimne stvari svojega življenja, katerih z nikomer nebi delil, meje pa si tako določata sama. Če imata zadevo tako urejeno/dogovorjeno, da lahko oba fantazirata, meje čez to pa ne smeta prestopiti in to tudi oba spoštujeta, potem je to to. Če si bosta nekoč zaželela nečesa drugačnega in bosta oba za to, potem bo takrat to to. Mislim, da nima smisla tu gor spraševati ali si normalna ali nisi oz. ali je normalno kar se ti dogaja, ker tako ali tako veš, kakšne odgovore ali razlage lahko pričakuješ.
Kar se fantazije tiče pa bodi vesela, da jo imaš v izobilju, kajti ta je, po mojem skromnem mnenju, v odnosu zelo pomembna.
Osebno mislim, da je povsem normalno, da opažaš druge ljudi. Eni so ti simpatični, drugi antipatični, eni so lepi, nekateri pa te privlačijo… Se mi zdi, da drugih ljudi nasprotnega spola ne opaziš le na začetku oz. na vrhuncu zaljubljenosti.. Takrat si slep za cel svet, razen za osebo, ki ti povzroča občutke zaljubljenosti. Po večih letih zveze (moja traja 10 let), pa pomoje vsak kdaj pomisli in opazi privlačnost še kakšne druge osebe. Za moje pojme niti razmišljanje, niti fantaziranje ne pomeni varanja. Paziti moraš le, da se od preobilice razmišljanja o nekom drugem, ne oddaljiš od partnerja. Kajti v naši fantaziji, kjer sami določamo kakšen je naš subjekt fantazije- je ta vedno idealen in popoln. Partner pa nikoli ni popoln:) Ampak, saj nobeden ni.
glede na to, da poudarjaš, da še nisi varala, hkrati pa fantaziraš druge, menim, da s tem v bistvu še iščeš ta pravega, saj izražaš “željo po bolj svobodnem odnosu”. Mislim, da nisi daleč vstran od tega, kar ti je catcat povedala in… po moje se ti bodo stvari zgodile slej ko prej. Tudi devica si nekoč bila, pa nisi več. Varanje in zvestoba ni stvar prepričanja ali trdne volje, zato se stvari zgodijo, ko je privlak do enega močnejši, kot do drugega, magari samo kot trenutek slabosti, a je podzavestna želja vedela, da se bo to slej ko prej zgodilo. Ker o tem razmišljaš, si že blizu realizacije, samo ta pravi še se najde, pa bo.