Poskušala bom biti čimbolj kratka. Ja, tudi pri nas se je zgodilo. V zakonu z petimi otroci, sem po enoletni krizi, ko nič ni bilo več prav in ko sem ugotovila, da mož nikakor noče več komunicirati z mano ter da je nekaj hudo narobe, sem dobesedno prisilila, da naj že končno prizna, kaj je narobe. Takrat je privrelo na dan, da je našel sorodno dušo, brez katere ne more živeti… Standardna zgodba. Zanima pa me vaše mnenje, kako naj odreagiram na to:

ta sorodna duša je v bistvu pevovodkinja v domačem pevskem zboru ( a ni iz domačega kraja). Ko sta že nekaj časa bila v zvezi, sta vmes tudi prekinila. A baje on ni zdržal, da sta narazen )čeprav sta se redno videvala, saj so v tem času aktivno imeli vaje in nastope. Kasneje pa se je celo prijavila na delo v osnovno šolo, v katero hodijo trije najini otroci in seveda je bila sprejeta. Tako sedaj uči najine otroke in zanima me, koliko se vam to zdi moralno sporno, saj predvidevam, da je tudi s tem pridobivala moža na svojo stran, ko se je z njim lahko pogovarjala, kako pridne in prijazne so. Poleg tega je to učiteljica, na katero sta se dve hčerki še posebej navezali, saj uči njun priljubljen predmet.

Kaj storiti, kako jim povedati, kako bo to vplivalo na njih. Se to zamolči do konca šolskega leta? Meni se zdi to nemogoče. Vse bo planilo na dan in spet kot v večini primerov bodo otroci postavljeni pred največje odločitve, ker poznajo tudi njo, bodo razpeti med tri osebe.

Imam pa tudi občutek, da se jaz pač gledam vse iz stališča otrok in mogoče tudi preveč na to, da bi njemu olajšala ločitev od nas. Želim, da če pride do ločitve ostaneva v dobrih odnosih, saj vendar ne gre za enega, temveč pet otrok (od 1,5 – 14 let), ki absolutno potrebujejo tudi očeta.

Čaka naju še ogromno pogovorov in predvsem bombandiranja s strani sorodnikov in prijateljev….znancev, krajanov (gre seveda za manjši kraj), kjer bo to glavna novica ob kavici.

Kakršno koli mnenje mi bo mogoče olajšalo moje odločitve.

Spoštovana

Ali jih na tej glasbeni fakulteti učijo kako zmešati poročene moške al kaj? Malo za šalo – tudi pri meni se je zgodilo 5 let nazaj – tudi manjši kraj in tudi zborovodkinja, 10 let mlajša od njega – in še brez otrok. Midva sva imela dva še zelo majhna. Epilog: danes je poročen z njo, imata otroke, zbora pa ne vodi več ,o)

Kaj naj ti rečem: jaz sem ok, vendar če sem poštena sem ok zadnje leto, mogoče dve. Najboljše zdravilo je čas. Če zdaj malce kritično pogledam za nazaj mislim, da se je zgodilo zato, ker so se (v mojem in tvojem primeru) spoznali na dejavnosti, ki so jim v veselje, pri hobiju; doma pa dirka, otroci, kup dela…
Nimam pametnega nasveta zate; sama bi mogoče odreagirala drugače, če me ne bi novica zadela kot strela z jasnega, bila sem zlomljena in veliko jokala…ljubica pa je bila seveda pametna in kul. Sama sem na začetku hotela vdreti na pevske vaje in ji prisoliti klofuto. Sestavljala sem članke o nenamenski porabi javnih sredstev – za svoje vodenje zbora je prejemala plačilo društva, ki je dobivalo denar tudi iz občinskega proračuna – ona pa namesto, da opravlja svoje delo osvaja poročene moške – no, hvala bogu ga nisem nikamor poslala ,o).
Tudi ona je bila na začetku zelo prijazna z mojima otrokoma, kupovala knjigice primerne starosti otrok – vendar je ta prijaznost hitro minila še preden so prišli njuni otroci na svet…in nekaj je gotovo; nobena ljubica ali nova žena ti ne bo prevzela 5 otrok – ta strpnost in skrb zanje se bo hitro ohladila.

Ali sta srečna me boš vprašala? Jaz še vedno mislim, da sreče ne moreš graditi na nesreči drugega. Dvomim, da je nova kaj manj tečna kot sem bila kdaj jaz ali da je njegovo življenje bolj polno… Da ti otroci tega nikoli ne oprostijo – in če hodijo že v šolo bo ona vedno vsiljivka. Otroci tudi če so stari 20 let vedno upajo, da bodo starši skupaj Kmalu bosta njena otroka stara toliko kot sta bila moje dva, ko sem zvedela za afero – ne privoščim ji, da bi se ji zgodila nova zborovodkinja.
In to je ključno tudi pri tebi – karkoli se bo zgodilo bo prav – zaupaj vase in ne goji zamer; poskrbi za otroke in svoj mir; ostalo pride samo od sebe.

Hvala, saj se tudi jaz zavedam, da zakona en sam ne more rešiti in trenutno je mož še doma. Pravi, da hoče vse storiti tako kot bo prav za vse, da ne želi kar izginiti iz našega življenja. Vsebolj pa se mi zdi, da ta prijaznost ne izhaja iz teh besed temveč zato, da zaščiti njo, saj je priznal, da se boji, da bi se jaz v efektu maščevala njej. Čeprav bi imela vso pravico iti na šolo in zahtevati, da otrok več ne poučuje, a ker sem pač oseba kot sem, da nikoli ne želim hudega drugim, predvsem pa ne mojim otrokom, tega ne bom storila, saj vem, da bi takšna scena še najbolj škodila njim. Ona pa bi še na koncu postala žrtev, ker jo tako sovražim.

Ne vem, kaj mi je storiti, ker se še vedno trudim, da bi se mož začel realno pogovarjati z mano tudi glede finančne situacije, v kateri se bomo vsi skupaj znašli, ko bo potrebno deliti premoženje. Strah me je, da vidi samo to zaljubljenost, ki bo seveda tako kot je najina z novimi obveznostmi, ki jih bo sigurno več, saj je zelo navezan na najinih 5 otrok, in seveda z novim življenjem izzvenela. In strah me je, da bo zato uničil življenje ne le 7 temveč 8 ljudi. Tudi njeno. Tudi ona je mlajša in brez družine. Ko berem tvoj post je kakor da vidim moje življenje.

Upam, da bom tudi jaz to preživela tako ali drugače, zavedam se , da nekaj se bo spremenilo in karkoli se bo , življenje gre naprej in kot vedno ubira svoja pota, ne naših.

Hvala za vzpodbudne besede.

Ti imaš pet otrok, ne šest. Tisti ta veliki je tvoj, upam da kmalu bivši mož, zato nehaj skrbeti za njega. A ni dovolj, da te je zavrgel, prevaral, saj je poskrbel zase ne da bi se oziral nate in še manj na otroke. Vprašaj se , kaj ti rabiš zase, kako boš za to poskrbela.
On te ne bi rad zbrisal iz svojega življenja? Kaj bo pa naredil? Te imel malo za hude dni, ko ga druga ne bo razumela? Oprosti, a meni se ta moški prav gabi. Jaz ne štekam kako ga sploh hoče neka mlada ženska…ji bo uničil life, še preden se ji je sploh zares začel.

Rabiš le odločitev in akcijo. Ne se sramotiti, ker ti bo kasneje žal tako da razna obračunavanja z njo izpusti. Njemu le daj zahteve pred nos. Nima kaj izbirat, naj bo srečen, da bo sploh lahko otroke videval, klečeplazec strahopetni, sluzasti….

Lahko se sicer pogovarjaš z njim o tem kaj sta skupaj ustvarila, kaj preživela, kaj vsakemu od vaju to pomeni, kaj pomenijo občutki otrokom in vama, ko ste vsi skupaj… Vendar, verjemi, da če je mož dejansko v fazi slepe zaljubljenosti in z njo pogojenega idealiziranja ljubice, potem je tako kot, da se pogovarjaš s steno. Ko bo ga zaljubljenost minila in ga bo življenje treščilo ob realna tla, bo pa tako prepozno za kakršnokoli vrnitev, popravljanje….., kajti povzročena škoda bo prevelika, rane bodo pregloboke, da bi se normalno zacelile in to tako pri tebi, pri otrocih in morda tudi pri njemu, če že ravno nima izrecno debelo kožo…

Ne najdem niti najmanjše olajševalne okoliščine v dejanju tvojega moža. Morda, ne morda, ampak zagotovo, me bo marsikdo imel za staromodno. Ampak menim, da si poročen moški in oče nima več kaj iskati svoje sorodne duše. Če meni, da je ni našel v svoji ženi in materi svojih otrok, je pač zanj prepozno za iskanje nove. Dolžan je narediti vse, da ohrani zakonsko zvezo in se potruditi, da najdeta z ženo skupni jezik. No, obstajajo izjemni primeri, v katerih je res bolje, da gre družina narazen. Pijančevanje, nasilje, hazardiranje. Ampak v večini primerov gre, roko na srce, bolj le za naveličanost in željo po novi zanimivi igrački. Današnji moški, pa tudi ženske, so vedno bolj podobni razvajenim otrokom, ki ničesar ne znajo ceniti, varovati, obdržati in plemenititi, ampak živijo po načelu – uporabi, odvrzi.
Če bi bil tvoj moški, avtorica, moški v pravem pomenu besede, bi ob tej svoji na novo najdeni “sorodni duši” stisnil zobe tako močno, da bi si tudi kakega polomil, in se obrnil stran: “Ne, ne smem. Ženo in otroke imam! ”
Vsak od nas je že gotovo bil v podobni situaciji. Spominjam se svojega nesrečnega zakona in nekaj zanimivih moških prilik, ki so se mi pojavljale, da bi se z njimi tolažila in skrivoma razvedrila. Pa sem stisnila zobe in zavrnila. Človek ima nagon, kot ga imajo tudi živali. In kadar se strast razvname, je mogočnejša od živalske. A veličina človeka je v tem, da ima moč, da to strast obrzda, kultivira, preusmeri v nekaj mnogo višjega, izgrajujočega. In to je tudi naša dolžnost. Če bi se tvoj mož potrudil in se obrzdal, bi vajino zvezo obogatil in bi bil nase lahko upravičeno ponosen. Pa tudi če ti ne bi nikoli izvedela za njegovo zatrto željo do te profesorice, bi podzavestno čutila, da je tvoj mož naredil nekaj veličastnega.
Ampak, na žalost tega ni naredil. Tako kot tudi ne vedno več plehkih, površinskih moških (pa tudi žensk), katerih nizkotna mentaliteta postaja opevan in priporočen način življenja.
Ni pokazal človeške veličine, prizadel je tebe, ki si mu rodila pet otrok, ki si mu dala vso svojo mladost in poskrbela, da bo šlo njegovo ime dalje. Zaradi sorodne duše?!?
Kakšna duša pa sploh mora biti ženska, ki ne obrzda svojega nagona, ko izve, da je moški, ki ji je všeč, oddan, oče kar petih otrok? Kje ima ta ženska osnovne človeške vrednote, najmanj sočutje do matere teh otrok, ki bo ostala sama? To pa je seveda spet tema zase, večinsko mnenje pa vemo kakšno je: “Ona pa seveda ni nič kriva…”

Podpis pod tole in to z velikimi črkami.

In še nekaj. Poznam primer, ko je moški v 1 mesecu spoznal kar dve takšni sorodni duši, da je zaradi druge zapustil družino.

Madona, kakšno srečo imajo nekateri v življenju, da v tako kratkem času spoznajo kar dve sorodni duši, drugi pa jo iščejo celo življenje, pa jo ne najdejo.

Se strinjam, vsaka normalna ženska bi očeta petih otrok pustila pri miru, če že on sam nima dovolj modrosti.

Na tvojem mestu bi dragega bodočega bivšega moža bolj zaposlila s skrbjo za otroke – naloži mu jih na hrbet in si vzemi nekaj prostih dni, da prideš k sebi.

Celega dogajanja otrokom ne bi skrivala, saj podzavestno že vedo, da se dogaja nekaj nenavadnega. Povedala bi jim preprosto po resnici, s čim manj jeze, na kratko. Ni treba ravno prvi dan, ko si še v šoku, čez kak teden ali dva pa že. Saj te bodo slejkoprej sami vprašali. Pa še, da oni ne bodo izgubili očeta, d ajih ima rad in bo skrbel zanje. Da si samo ti izgubila moža in da se v življenju to dogaja.

Pa še moža bi opomnila, da je njegova dolžnost, da on sam najprej govori z otroci. Naj mu bo vsaj malo nerodno pred njimi. Pa naj jim sadi rožice, kako bi rad uredil, da bi bilo za vse dobro. V taki situaciji pač ne more biti za vse dobro, tudi on sam bo dobil svoj delež grenkobe, slejkoprej.

Pozdravljena Maske in vsi na forumu!
Pri meni je podobna zgodba. Doma že nekaj časa ni vse tako, kot bi moralo biti. Normalne komunikacije žal nisva bila več sposobna. Karkoli sem rekla, sem mu po njegovo “samo srala”, kot bi samo čakal, da se lahko skregava. Novembra pa mi je tudi priznal, da ima drugo. Prosila sem ga, da če si je našel drugo, da naj se odseli iz stanovanja, da bova s sinom lahko končno v miru zaživela in premislila kako bova sama šla naprej. Niti pod razno o tem ni hotel ničesar slišati, češ da je stanovanje tudi njegovo in da se naj kar jaz spokam kamor hočem, ali pa mu izplačam njegovo polovico.
Sin, ki hodi v vrtec, mi je par mesecev nazaj začel zelo pogosto omenjati neko osebo, ki je zaposlena v vrtcu, in ni iz njegove skupine, da se z njim veliko igra, ga vabi k sebi domov in da mu govori kako ga ima rada in da bo tudi ona prišla k njemu na obisk. Po treh mescih sem izvedela, da je to ta oseba, ki ima razmerje z njegovim očetom, torej z mojim bivšim parterjem.
Odločila sem se, da se o ravnanju te osebe pogovorim s predstojnico vrtca in otrokovo vzgojiteljico. Dobile smo se na sestanku, kjer sem jima povedala, da se mi ravnanje te osebe ne zdi pošteno, da delovno mesto izkorišča za navezovanje stikov s partnerjevim otrokom, sploh v tem težkem otrokovem obdobju, ko je družina v razhajanju. Sploh se pa sprašujem, kako lahko nekdo, ki je v takšni službi, brez sramu poseže v neko družino, pri kateri še zgodba ni končana, čustveno zmedenega otroka pa izkoristi za svoje interese.
Žal obe dve nista pokazali do mene nekega razumevanje, sta pa na vsa usta hvalili svojo sodelavko. Dobila sem samo nasvete, kako moram biti zdaj v tem obdobju močna in pozitivno gledati za naprej. In za pedagoške delavce bi naj bila družina ena največjih vrednot?
Sina sem takoj izpisala iz vrtca in k sreči je bil v drugem vrtcu še en prostor za to starostno skupino. Zavedam se, da bo ona še velikokrat s sinom in to sem tudi sprejela. Vendar se bo to dogajalo takrat, ko bo sin pri atiju, ne pa da ga ima cel dan na razpolago v službi in to veselo izkorišča, vsaj te tri mesece je, ko jaz nisem vedela za njo.
Tudi njegovo polovico stanovanja sem se odločila odkupiti od njega, vendar dokler ni vse urejeno in njemu denar nakazan, noče iti iz stanovanja. Med tednom spi doma, za vikende pri njej.
To je to.
Lepo vas vse pozravljam

Kako težko je brati o takšnem skisanju možganov, ko pride nova ljubezen … če se jaz spomnim recimo bivšega partnerja na začetku najine zveze, ne bi nikoli rekla, da bi lahko bil tako nerazsoden. Pa je nato, ko se je pojavila nova oseba, vseeno bil. Z mano – pa saj je težko to trditi, ker pač na začetku zveze ne prežiš na takšne znake – ni bil, vsaj jaz mislim, da ne.

Kar se tiče ravnateljice in vzgojiteljice tvojega otroka, galle, bi rekla, da se je ravnateljica pozneje vseeno pogovorila tudi s to vzgojiteljico, ker je šla čez meje profesionalnosti. Načeloma pa se ravnatelj pred starši vedno postavi na stran zaposlenih in tako je tudi prav, če hoče ohraniti normalno vzdušje v kolektivu. Ne vem, ali ti je to kaj v tolažbo. Sicer se mi ne zdi slaba odločitev, da si otroka prepisala. Nočem reči, da bi se morala umikati in skrivati, ampak vedno se mi zdi dobro, da se človek izogne brušenju jezikov, če je to izvedljivo.

Katastrofa. Kakšno mučenje je to zate. Vem, ker je bilo z mano podobno. Tudi je hodil k drugi, domov pa le še občasno prespat in se stuširat. To je posebej mučno tudi za otroka, saj čuti, da je med vama napetost. Tudi jaz sem doživela nekaj podobnega. Tvoj mož ni človek. Če bi bil pravi dedec, bi se odselil takoj in bi se pustil tudi oškodovati, če bi bilo treba. Namreč zavedati bi se moral, da tule nosi on večji del odgovornosti. On je tisti, ki se je odločil razdreti zvezo in zaživeti z drugo. Poznam primer, ko je moški odšel k drugi, ženi in otrokom iz prvega zakona pa je prepustil hišo, ki jo je on v času zakona večinoma sam financiral. S svojo novo si je ustvaril novo premoženje. V glavnem nič se ni boril in dokazoval, kako je imel večji vložek, niti polovice ni zahteval. To se mi zdi od njega fer in pošteno, kolikor se le da, glede na situacijo. Glej, ženska mora ostati sama z otrokom in je avtomatično v slabšem položaju in zato je fer, da moški prepusti skupno bivališče njej (in seveda otroku), sam pa si ustvari novo. Samska mati z otrokom ima ponavadi tudi bistveno slabše možnosti za ekstra zaslužek, da bi si lahko na novo organizirala življenje. Sploh ne vem, kakšen človek je to, saj bo vendar prepustil stanovanje predvsem otroku, ali se mu nič ne smili, ker mu je razdrl družino, ali mu ne bi v zameno vsaj prepustil svoje polovice stanovanja? Pa še zapufati se boš verjetno morala, da ga izplačaš in posledično bosta z otrokom bolj životarila kot živela. Glej, da ga vsaj za pošteno preživnino odereš. Da ti bo on obroke posojila odplačeval in da sinu na tak način vrneš, kar bi mu bil on dolžan dati. Dobro in pasjo odvetnico plačaj. Sklicuj se na to, da ima premoženje, denar, ki si mu ga nakazala. Če se bo on odselil k njej, pa itak tudi ne rabi nekega velikega premoženja za začetek zveze. Enostavno ni fer od njega in s to zadnjo potezo tudi nazorno kaže, kakšen (ne)človek je. Zato potrpi, čimprej se ga losaj in bodi srečna, da je še dovolj zgodaj odkorakal iz tvojega življenja.
Moram pa te opozoriti, da bo to huda trauma za tvojega otroka in boš rabila vsaj par let, da ga boš revčka sestavila. Ampak uspelo ti bo. Samo ne si prosim takoj nakopati novega moškega, ker si sedaj v nevarnosti, da se zvežeš s podobnim ničvrednežem. Ne bo te rešilo tolaženje v drugem objemu, ampak na novo postavljanje svojih vrednot, osebnosti, temeljito čiščenje vse čustvene navlake tvoje notranjosti. Sedaj rabiš vso čustveno energijo, da rešiš sebe in otroka. Tudi jaz se še, bolj ali manj uspešno, borim.

Med tednom spi doma, za vikende pri njej.

To pa je verjetno pravi dec 🙂

Mene je pustil s 3 otroci. Ker je rabil svobodo. No, pa tajnico seveda poleg. Mama 5 otrok. Mirno odidi na dopust v miru razmisliti kaj lahko storis, kaj bo dobro zate in ta cas pusti skrb za otroke njemu in njegovi ljubezni. Pa vrzi ga ven iz hise in vztrajaj na stikih z otroci. Kar maksimalno, bo moral hito opustiti pevske vaje. Otrokom pa povej na primeren nacin kaj se dogaja. Ne rabis igrat pogumnice, ker ni lahko.

Pa zakaj za Boga ne morete sprejeti, da si je našel drugo, ker vidva nista bila za skupaj?! Sigurno se ni zgodilo kar čez noč in brez razloga.

@miči, ne teoretiziraj. Me zanima, kako bi ti, v resnici, reagirala na neodgovorneža, ki se mu je dvignilo,po x letih, in je zgasnil ter te pustil samo, z vajinimi tremi otroki. Teorija ni praksa.

Oče petih otrok si nima kaj iskati druge, ker z njo kao nista za skupaj. Zakaj je potem šel v delanje toliko otrok, če ne bi bila za skupaj? Ali mu je nemara ona vseh pet podtaknila, ali kaj?
Problem je v tem, da pri toliko otrocih zagotovo trpi medsebojni odnos partnerjev. In ne mi zdaj s tem, da bi se morala o tem pogovarjat, ker pri toliko otrocih za pogovor enostavno NI ČASA. Tu štejejo le še dejanja. Nič besedičenja. Kar se uspeš pogovorit, se pogovoriš v avtu, ko greš po otroke v vrtec, morda še ob večerji, ko pa padeš zvečer na smrt utrujen v posteljo, se ti pa ponavadi še seksati ne ljubi, kaj šele pogovarjati. Ahaaa, pa smo prišli do bistva. Moja žena je zvečer vedno utrujena, ne da se ji, če pa že, pa to ni več strastno kot takrat, ko sva začela. Pa še neurejena je, zapuščena, nezdepilirana, trebuh ji visi… Pa je treba laufat k tisti pohotnici, katera me že nekaj mesecev v službi skrivaj opazuje. Ja, tam me čaka sreča…
Zdaj pa takole. Ko sem prej govorila o pogovarjanju, za katero ni časa. Če bi desc poprijel in večkrat on peljal otročad po aktivnostih, šolo, vrtec, bi mamica našla tudi tisti dve urici časa zase, da se zdepilira, zmanikira, obleče seksi cunje. Če bi to delal konstantno recimo vsak drug dan med tednom, da bi si delila obveznosti 50:50, bi s tem pokazal tista DEJANJA, ki so pomembnejša od BESED. On to konstantno, ne pa le enkrat na vsake kvatre in se potem trkat po prsih: “Glej, naredil sem vse to, ti pa si še vedno tečna.” Pa če bi razumel, da prvih nekaj let, ko pridejo otroci, ne bo doma ravno burnega seksa, bi zveza tudi preživela. Tako pa se vse vrti le okoli zadovoljevanja njegovega nagona, zato pa je tako.
Potem pa so tu priročni izgovori, kako nismo bili za skupaj in kako da v zvezi ni prišlo do iskrenih pogovorov itd.

Čisto iskreno, na pol angažiran oče petih otrok ne bi smel niti teoretično imeti časa za ljubico, polno angažiran oče pa niti časa niti energije. Pa če bi vsak dan samo pralni stroj nafilal, obesil perilo in dal posodo v pomivalc (verjetno dvakrat na dan).

Pozdravljeni,
Enaka zgodba s tremi otroki, po rojstvu tretjega je spoznal, da ni družinski človek:izgovor ( seveda je imel in menda še ima razmerje s sodelavko,ki je mlajša od mene, kuhala čaje v službi, on ji je šef, lahko najdete mojo zgodbo na forumu- pod trdna.)
Ločena sva ,preživnina določena ostalo je samo premoženje. Je na takšnem mestu,kjer ga obveščajo če ga kdo preverja (tudi v tem primeru je takoj izvedel)Skratka otroke mi pripelje, ter mi reče da me bo tožil,če mu mislim kaj nagajati, kar mu lahko uniči ugled in kariero. Pomemben mu je samo ugled in finančno stanje.
ja jabolko ne pade daleč od drevesa(vedela iz kakšne družine prihaja,samo po poroki se je bistveno spremenil glede svojih staršev, ugajalo mu je življenje,da ga ne komandirata več starša in ga ne vežeta nase) ko imaš nekoga rad ga sprejmeš takšnega kot je. To je bilo tudi z moje strani, pri njemu pa očitno ni bila družina pomembna,ja dokler je gradil kariero z družino mu je bila prav. Sedaj pa kot sem napisala mi še teži s tožbo,če mu bom škodovala. Sem bila že dokaj v redu,pa te spet udari človek katerega si imel rad. Vsi ki nas poznajo imajo sedaj njega za reveža in ubogega.
Problem je v tem,da močnejši vedno zmaga, sploh pa ljudje ki imajo vpliv.
Pustil me je čisto brez prebite pare, še določene stvari,ki so pomembne za vsakodnevno življenje je pobral,češ da je on to kupil.

Točno tako. S tem da pri 5 otrocih pralni stroj laufa tako rekoč od jutra do večera. Enkrat sem štela število majcenih cunjic v eni žehti, bilo jih je okrog 70. Nogavičk, gatk, majcenih majičk itd. Take žehte ne obesiš v 5 minutah. Potem je ena žehta sestavljena samo iz moževih nogavic in gat, ki jih je treba pred pranjem po možnosti drgnit :/ Ko preoblačiš postelje, pereš cel dan in skoraj fentaš stroj. Na 90 nehaš prati, ker nimaš časa za tako dolge programe, razen ponoči. Pa tudi če se odpoveš likanju, imaš samo s pranjem in zlaganjem perila najmanj za 2 uri dela na dan. Pomivalni stroj (velik) sem pa jaz pri 2 otrocih laufala 2x dnevno. Kje je še kuhanje in pospravljanje, pa animiranje otrok… Pa hodit še v službo, pa nakupovat… Kadar s tako čredo kam greš, rabiš spakirat toliko stvari za en vikend, da te sprašujejo sosedje, ali se selite. Rabiš itak manjši avtobus, da sploh lahko kam greš, tankat to čudo pa je skoraj bankrot.
Skratka, ko imaš enkrat toliko otrok, se vse vrti samo še okoli njih, pravzaprav si se svojemu življenju za nekaj časa odpovedal. Ne sicer dobesedno, ampak tu ni več prostora za to, kaj bi jaz rad v svojem življenju iz sebe naredil. Ti kot individum si se že razvil, sedaj je čas, da pomagaš otrokom in sodeluješ s svojim partnerjem v zvezi s tem. Sedaj je tvoj napredek odvisen od tega, kaj boš naredil v družini, vaš skupni napredek, skupne želje. Celo midva odpadeva. Nič več midva, sedaj smo tukaj mi, v množini in to krepki množini. Za naju bo čas, ko se vsaj del teh otrok osamosvoji. Kdor tega noče dojeti, naj nima otrok, saj to ni težko. Itak je na svetu že preveč revčkov iz razbitih družin, ker si je bodisi oče, bodisi mati, zaželela spet malo svobodnega življenja. Ne upam si razmišljati, kaj bo s to armado zapuščenčkov, ko odrastejo. Bodo lepo ravnali z nami v domovih za ostarele?!?

En zanimiv stavek. Kaj je družina ? Naučili so nas, da partnerja in otroci. Pa je nekdo napisal : Družina sta mož in žena, otroci so pa gostje, pridejo in gredo.