Najdi forum

Pozdravljeni!

Moja zgodba je sledeča… Z dekletom sva se po dobrih šestih letih zveze dokončno razšla. Bilo je precej boleče, vendar neizogibno, saj zadnje čase ni bilo več nobenega pravega zaupanja.
Malo podrobneje… Zadnjih 5 let sva živela skupaj. Sprva je bilo zelo lepo… Čeprav nisva živela v nekem izobilju, sva čutila, da sva srečna. Znala sva ceniti vse tiste malenkosti, ki ti polepšajo dan. Jaz sem delal kot učitelj kitare, ona pa je študirala. Nato se je odločila, da tudi ona malo zasluži, in se honorarno zaposli kot natakarica. Rekel sem: ” O. K., če tako želiš, vendar pazi na svoj glavni cilj (študij)… Vse je bilo cool, spoznala je dosti folka in dobila nekaj novih prijateljic. Večkrat sem ji pomagal pospravljat ob zaključku dela in ona je to cenila. Na nek način sva bila kot eno. Znala sva živet eden za drugega in si vedno čustveno stala ob strani. Pri tem pa pazila, da se ne dušiva. Toda vsaka pravljica se (zgleda) enkrat konča in, na žalost, tudi najina…
Pred letom in pol pa sem začel opažat, da se je začela čustveno odmikat. Če sem jo prišel pozno zvečer iskat v službo, sem dobil občutek, da ji več ne ustreza moja prisotnost in, da ni vesela, ko me vidi. Tudi gosti lokala so začeli namigovat, da se nekaj dogaja. Jaz tega nisem jemal preveč resno, ker sicer dobro poznam gostilniške trače. Če sem jo pol kdaj kaj vprašal, je pa čist znorela…To much! Sm si mislu: O. K., verjetno se počuti užaljeno in mi pravi: A mi ne zaupaš več? Pridem drugič na kavo in opazim, da ji en gost mežika… Ajde naj bo, zajebancija. Pol spet drugič: Sej si ti od naše kelnrce? JA? Pa sej ti delaš v Mullerju, a ne? NE????? Pol spet drugič en: Pa pust že punci, da se še mal zdivja! In zraven zlobni nasmeški…
Pol spet drugič en pijan gost, tokrat njej: Sej vsega pa tud ne poveš fantu, a ne? To, da maš svojega serviserja…Takrat mi je pa že mal začelo prekipevat, sm se nisem hotel spuščat na njegov nivo… Sm jo pa doma kaj vprašal, in je že blo sranje…. Pa enkrat, ko sva šla skupaj v en lokal… Pravi njej ena punca: A to je pa tista, ki peca poročene moške! Moja pa se naredi, kot da nič ne sliši. Zelo mi je bilo čudno, da se ni nikoli uprla takim izjavam, če so bile vse laž… Potem pa še čudn odnos njenih kolegic, ko smo se videli… Ne vem, men se zdi normalno pozdravit z nekom, če ga poznaš. No, njim z mano ne, samo z njo… To ni tolk izraz nespoštovanja do mene, ampak predvsem do nje. Razen, če jim je ona slabo govori o meni… Sm ji enkrat reku, kakšne so to frendice? A sm jst komu kaj naredu? Ona pa meni, da jaz njih ne prenašam… Adijo pamet! Z mojim avtom je šla z njimi tudi po večkrat na dan na drink in nikol ji nism težil!
Potem sva se zmenila, da ne hodim več k njej v službo in si je takoj oddahnila! Zatem se je sama vračala iz službe, in včasih tudi uro in pol ali še kasneje po zaprtju lokala. Pride domov vsa slabe volje, se strese nad mano, pa gre spat. Večkrat sem se hotel mirno pogovorit, v čem je problem, sam ni šlo… Vedno se je izogibala pogovoru. Čedalje bolj sm čutil, da forsira nesporazume. Skratka, občutek sem imel, da to ni več ženska, ki jo poznam. Če sem jo direktno vprašal ali me sploh še ljubi, pa da itak, valjda… Opazil sem res velika nihanja v njenem razpoloženju. Tiste dneve, ko ni delala, je bila pa kar naenkrat dobre volje in čist frišna.
Nato sem začel opažat, da ima telefon zadnje čase stalno pri sebi, oz. na očesu. Poleg tega se je čudno obnašala.Takrat sem že čutil, da nekaj ne štima. Zato sem šel eno noč, ko je že spala, k njej v sobo in si ga mal sposodu, da pogledam, kaj se dogaja?
In itak… ŠOK… cel kup seksualnih sporočil skrivne simpatije. Njegovo številko je imela shranjeno pod imenom svoje kolegice, kot krinko. No, iz komentarev sem razbral, da gre za tipa, stranko iz lokala. Dopisovanje je trajalo vsaj en mesec. Pol pa uleti ona iz spalnice in začne vpit, kdo mi je dovolil, da brskam po njenem telefonu. Ja, to je bistvo vsega… Jst pa njej: Kdo je ta model in kaj se gresta? A mi nisi mogla direktno povedat, da nisi zadovoljna v zvezi, pa bi se usedla in pogovorila? Je to način? In pol se ona zgovarja, da ji je kao on težil, sm jebi ga, vidu sm tud njene SMS-e. Zakaj ga pa nisi takoj odrezala? In zakaj si ga skrivala pod ženskim imenom? Tud tle ni imela odgovora! Nisem imel sicer dokazov, da je z njim spala, ampak vedel sem kolk je ura. Lahko sem se samo vprašal, kaj bi sledilo? Ali pa že je… Namen je bil vsekakor jasen… Pol sva se naslednji dan dobila in se mirno pogovorila, da se razhajava, ker ni več zaupanja. Zvečer pa sva se spet slišala in oba jokala po telefonu. Nakar jaz, bedak, uletim do nje in ji ponudim še eno proložnost…. Big mistake!!!
Nekaj časa se je, zaradi lastnega sramu, obotavljala, pol pa da ja, če bom lahko šel preko tega… In že isto noč je bila spet pri meni. Naslednje dni jo je začela gristi vest in se mi je večkrat opravičevala, da me je tako prizadela. Jst pa njej, da bova to že premostila, če si res kaj pomeniva. Obljubila mi je, da se ne bo nikoli več ponovilo in, da bo zamenjala službo. Jaz pa verjel… No, potem se je najin odnos res malo popravil, na momente je bilo kot v starih časih… Včasih sem celo pomislil, da sva si očitno že usojena… Vendar sem se motil! Službe seveda ni nikoli zamenjala, čeprav je imela možnost delati v finem lokalu, za boljšo plačo in s krajšim delovnim časom. Ne, tam ni dovolj pozornosti strank do nje, pa ne moreš bit do pol dveh zjutraj na šihtu… Punca se v resnici ni prav nič spremenila, kvečjemu na slabše…. Še naprej na prvem mestu kolegice in gostilniška družba… Včasih sem moral celo hiteti z nakupom v trgovini, ker je bila damica zmenjena za naprej. Jaz pa prej nič vedel o tem. Če me je kdaj kaj zmotlo, pa je spet popizdila in vse po starem! Skratka, zelo labilno in nezrelo… Kot, da nismo v istem filmu…
Vedel sem, da tako ne more iti več naprej… Višek vseh spletk je bil pred dobrim mesecem, ko si je petkov in sobotin večer spet rezervirala za družbo s kolegicami. Pa ne zato… To me ni nikoli motilo, saj sem imel ponavadi obveznosti z bendom, pa sva šla malo kasneje skupaj ven. Tisti vikend pa sem imel prosto, ampak to nje ni zanimalo. Pol pa tisto glavno…
Kliče mene kolega, da jo je vidu malo pred polnočjo na bencinski črpalki… Vendar ne v najinem avtu, niti ne v avtu katere izmed kolegic, pač pa z nekom drugim. Ni minilo 10 minut, pa je že priletela domov…
Zatem pride kolega do mene na čik, ona pa nekam sumljivo živčna… počakal sem, da je odšel, pol pa sm se hotel mirno pogovorit o tem. Vprašam jo: Kako pa to, da nisi bila s svojim avtom?
Ona pa: Ja, šli smo kot družba z avtom od kolegice… In sem nekako sprejel njeno razlago (z velikim sumom, seveda). Čez par dni pa jo vprašam: Kakšne barve avto pa ima kolegica? In je usekala čist mim! Takrat sem vedel, da spet laže… in ji to tudi povedal. Pol pa ona spremeni izjavo in trdi, da se je peljala s tipom, vendar, da je bila še kolegica zraven! Spet laž! Kolega mi je prisegel, da jo je videl samo in da se je delala, da ga ne pozna, ko je stal zraven avta in jo pozdravljal…
Par dni sva še bila skupaj… V zraku je bila napetost, pogovor ni več gladko tekel. Ko je prišla en večer domov, sem ji rekel, da ji ne morem več zaupati, ker mi noče pojasniti kaj je bilo? Zakaj si pustila svoj avto v lokalu, kjer delaš in šla z drugim avtom naprej? Vendar ne s frendicami. In mi pravi: Ne morem ti pojasniti… Sama je spredvidela, da je njene igre konec. Zato se je odločila, da dokončno odhaja, saj ji ni vredno vztrajat, če ji pa ne zaupam. Kako lahko zaupam nekomu, ki mi stalno laže v obraz in se pri tem močno zapleta in jeclja, kar sicer ne… No, predlagal sem ji, da počakava še nekaj dni, da se čustva malo poležejo…
In res je… Nato pa jo vprašam: Ali me imaš še rada? In pravi da ja, vendar da zdaj ne vidi več nobene prihodnosti za naju.
Sem si mislu: Aja, zdaj pa ne vidiš več prihodnosti, ko sem te spet zalotu.
Dva tedna pred tem sva se namreč še pogovarjala o naraščaju, ko zaključi faks.
Jaz pa njej: Ja, če ne vidiš nobene prihodnosti, zaka si potem še tukaj? In ona meni:
A me boš zapeljal domov? Jaz pa njej hladno: Ni problema, če tako čutiš! In sem jo, brez cirkusa… Bilo je težko, ampak tudi sam enostavno več nisem videl druge poti… Dost mi je bilo teh igric…
Naslednji dan sva se slišala in dogovorila, da ostaneva kao frenda! Čez nekaj dni pa greva s fotrom v bližnji lokal na kavo in ne boste verjeli, kdo se pripelje mimo…. Ona in njen skrivni ˝prijatelj˝ v popolnoma istem avtu, kot ga je opisal moj kolega. Kakšna slučajnost? Ko sta naju zagledala, sta takoj odpeljala naprej. In ona kao ni varala… Čez par dni sem jo poklical, da naj pride po svoje stvari…
Pošteno povem, da težko prebolevam vse to… Ne toliko, ker nama pač ni bilo usojeno, ampak zaradi načina, na kateri sva se razšla… Saj veste, občutek popolne izdanosti! Prvi teden po koncu zveze nisem mogel ne jesti ne spati. Pol pa se začneš spraševat, koliko let si živel v laži in podobno… Vsakič, ko se se zbudim, pomislim, da so to le grde sanje. Ali pa sem umrl in sem v peklu. Velika sreča zame, da imam ljubečo družino in prijatelje, ki mi stojijo ob strani v teh težkih trenutkih… Ne vem, kaj lahko še boli bolj, kot če te izda oseba, ki si ji tolk zaupal in ti je bila vse… Bila mi je vse…
Vsekakor pa bom lahko šel kot človek mirno naprej, ker sam nisem nikoli varal in ne bom. To mi je tudi ona obljubljala na začetku… kakšna ironija. Zakaj je enim tako težko povedat, da jih kaj moti, pa probata rešit ali pa se prijateljsko razideta, če ne gre drugače. Po moje predvsem zaradi egoizma, neke samopotrditve in adrenalina. Varalice seveda upajo, da jih ne dobiš…
Fora je v tem, da če je ne bi kolega takrat videl in me opozoril, bi pa še naprej prihajala k meni spat, me gledala v oči in še naprej igrala vlogo zveste punce… Ali pa drugače, če bi jaz molčal o tem, kar sem zvedel. Nekdo, ki ima čisto vest, pač ne pobegne kar tako, ampak ti dokaže, da se motiš. Pol bi pa jaz šel na kolena in prosil odpuščanja.
Zakaj bi se trudil ohranjat zvezo, če čutiš, da partner nikakor ne more biti iskren… S tem samo podaljšuješ lastno agonijo. In vedno zaupaj INSTIKTU! Ta nikoli ne laže in nas popelje do resnice, pa če ta še tako boli… Srce morda ne vidi, čuti pa še kako…

Zakaj bi se trudil ohranjat zvezo, če čutiš, da partner nikakor ne more biti iskren… S tem samo podaljšuješ lastno agonijo. In vedno zaupaj INSTIKTU! Ta nikoli ne laže in nas popelje do resnice, pa če ta še tako boli… Srce morda ne vidi, čuti pa še kako…

Zelo BOLEČA IZKUŠNJA. Enkrat mine, pusti pa sled.
Drži se! Želim ti vse dobro.

Najlepša hvala za te vzpodbudne besede! Tudi jaz vam želim vse dobro, kot tudi ostalim na tem forumu! Vem, taka izkušnja seveda pusti sledi… In tega se najbolj bojim. Potrebno bo kar nekaj časa, da se rane zacelijo. Nikakor ne mislim iti z bolečino v neko novo zvezo, dokler ne razčistim s preteklostjo. To ne bi bilo fer do nove partnerice.

Verjetno bi mi bilo lažje, če bi se prevara zgodila samo enkrat. Temu bi še lahko pogojno rekli: trenutek slabosti. Vendar je to bil proces, ki je trajal lep čas, morda celo nekaj let. Danes imam občutek, da sem res živel v eni veliki laži.

Problem je, da sem jo jaz še vedno ljubil, preden sva se razšla. Ona mene zagotovo ni…
Potem sva se še nekajkrat videla… Ko je prišla po svoje stvari je bilo spet čustveno. Rekel sem ji: Veš, dal sem ti svoje srce, ti pa si ga zmečkala. Ona pa v jok… Pol se mi je kar malo zasmilila, pa sem jo povabu na kavo, da se mal pomiri… Vem, hudič je to… Vsekakor tu ni nekih zmagovalcev. Naslednji teden pa me kliče, da ima tud ona še neke stvari zame, pa če se bom oglasu… O.K. Ajde, pa sva šla spet na en drink. Pa čez par dni sms-a, da je s psom na sprehodu, pa da bi se oglasila. Pa potem pisala naslednjič, če bova šla en dan na kavo, da ima še nekaj zame. Pa sem jo naslednjič jaz povabu na drink. Nekako se kar nisva mogla poslovit, očitno je še obstajala neka navezanost… 6 let in pol ni kar tako. Prejšnji teden se je spet oglasila pri meni. Diplomatsko sem jo vprašal ali misli, da lahko ostaneva frenda in da ne bi rad škodil njeni sreči z novo ljubeznijo. Ona pa meni, da kao nima nobenega fanta in da itak. Pol pa zvem, da se v službi liže s tipom, s katerim se je dobivala, ko sva bila še skupaj in zaradi česar sva se razšla. Sem si mislu: Evo, spet laže! Niti kao kot frendica ne more biti iskrena. Sprašujem se: Kaj mi hoče dokazat? Ali je smiselno ostati prijatelj, glede na to, kaj se je dogajalo v zvezi? Vem, da večina prevaranih noče več imeti stikov z bivšim/bivšo, če to ni nujno…npr. zaradi otrok. Moji bližnji so mnenja, da to ne bo potegnilo in, da bom šel čustveno še težje naprej… Tudi sam se bolj nagibam k temu.

Povejte še vi svoje mnenje o tem! Pod katerimi pogoji bi ostali kolegi z bivšim partnerjem?
Prav tako vabim vse, ki so doživeli podobne situacije z varanjem, da mi zaupajo svoje izkušnje… S spoštovanjem!

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljen Sandman!

Razumem kako ti je pri srcu.
Moja izkušnja je taka, da me je moj ljubljeni fant prevaral po devetih letih zveze. In veš kako in kdaj? Takrat, ko bi ga najbolj potrebovala, da bi bil ob meni, saj je bil oče v bolnici na smrtni postelji, takrat je skakal po drugi. In njegov izgovor: nič mi ni pomenila, bilo je samo za seks, ljubim tebe. Očetu je dan pred smrtjo pogledal v oči in mu obljubil, da bo pazil name in bo vedno ob meni. Vidiš kakšen hinavec, lažnivec in človek brez vesti je.

In kako sem odkrila? Šesti čut mi je govoril da nekaj ni v redu in sem ga kar lepo vprašala a s to me pa ti varaš. in njegov odgovor, kako pa veš.

Težko je bilo, saj sem v enem mesecu zgubila očeta in njega in vse “prijatelje”, ki so vedeli in molčali, ter se s tem delali dobesedno norca iz mene. Želela sem si samo umreti.

Rabila sem skoraj tri leta, da sem se spravila k sebi in zdaj sem od novega leta v vezi s čudovitim fantom, ki me ljubi in spoštuje in mi je super.

Če pa srečam bivšega slučajno kje se obrnem samo stran in tudi on ima slabo vest, saj pogleda v tla. Njegova ljubica s katero me je varal pa se boji zanj, saj se ne makne od njege, ker dobro ve kako ga je dobila in ga tako lahko tudi zgubi.

Torej drži se! Čas celi vse rane in ne pusti se prepričati bivši, da ponovno poskusita, saj te nima rada, še manj pa te spoštuje.

Srečno!

Z bivšim oziroma z bivšo ni prav lahko ostati prijatelj, možno je, če je bil razhod sporazumen in pošten, z medsebojnim dogovorom.

Če pa se razideš na način, kot si se ti, da je en od partnerjev varal in imel razmerje z drugim in je svojega partnerja s tem močno prizadel, izdal, prevaral, pa prijateljstvo kratko malo ni mogoče. Preveč močnih čustev je v igri.

Sploh, kako je mogoče biti prijatelj nekoga, ki ti je naredil toliko hudega? Takemu človeku se je najboljše na daleč izogniti.

Na tvojem mestu bi prekinila vse stike.

Zivjo

Ne bom pisov o svoji zadnji zvezi, ker ni vredna tipkanja 🙂 Te pa razumem kako je ko se pocuts izdanga in ko nosedas..

Js na tvojem mestu nebi ostal noben kolega, ker si tega ne zasluzi. Stari tebe caka se cca par mescov pekla in predlagam ti, da pretrgas vse stike, cim mn ves bol je. To da poslusas trace drugih o njej in se potem se z njo dobivas… ubijas sam sebe.

SRECNO !

Pozdravljen!

Za prijateljstvo z bivšo še ni preteklo dovolj časa. Najprej moraš dati skozi vse faze žalovanja (žalost, jeza in pomiritev) in potem bo morda čas za prijateljstvo. V tem času omeji stike na minimum, ker je to edini način da preboliš, čeprav bo težko. Čas bo naredil svoje in sam
boš ugotovil ali si dejansko želiš prijateljstva z nekom, ki te ni spoštoval in bil odkrit (kar je bistvo prijateljstva?).

Osebno sem ostala z bivšim (tudi je varal) v prijateljskih odnosih ampak moram priznati, da ga ne jemljem več resno. Vedno bo ostal del mojega življenja, zato nima smisla gojiti nekih zamer.Nikakor pa ne bo moj zaupnik in najboljši prijatelj, če me razumeš?

Konec take zveze ni konec sveta ampak ponovno rojstvo, čas za nov začetek. Naredil si nekaj kar veliko ljudi ne upa – iti v neznano, se spopasti z usodo, v nevednosti kaj te čaka…morda za naslednjim vogalom nekaj lepšega 🙂

Vsekakor si zmagovalec!

Lepo si napisal sandman, pozabi jo, pojdi naprej svojo pot, ta te ni vredna.
srečno..

ps
vsi tisti pa ki veste za varanje, pa me zanima, zakaj to ne sporočite varajoči osebi, vsaj kak namig?

Mislim, da si ji samo dobrodošla rezerva in vir za filanje ega. In način za zabit čas, ko ga ima pol ure viška.
Ta novemu verjetno samozavestno navrže, da je spet šla z bivšim na drink, da je nikakor ne moreš pozabiti … Dobro vas zna vrteti, moške.
S takšno lisico oz. lisjakom jaz definitivno ne bi ostala kolegica.

Sandman, umirit moraš svoja čustva, umirit srce. Sprejmi odločitev, ki NAJBOLJŠA ZATE!!
Ceni se! Ti dobro veš kaj HOČEŠ in TO IŠČI!
Moja izkušnja, presekala vse vezi. Če ne narediš tega, se vleče in vleče in leta zbežijo, ti pa si v dreku, čustvenem.. zamujaš priložnosti, ker upaš, da te tisti trenutki odklopa z njim, strasti popeljejo nazaj… začaran krog …. brez cilja … so vse sanje zaman.. saj to že čutiš, a ne..

Se čuti…maš čisto srce…

“Prijateljstvo je ljubezen brez kril.” Francoski pregovor[/b]

Jaz sem pred leti ravno tako doživel prevaro in razvezo dolgoletne zveze – točno vem kako se počutiš, grozen filing, tudi sam nisem mogel razumet kako mi je lahko kaj takega naredila, da po tolikem času kar sva skupaj ni imela toliko spoštovanja da bi normalno zaključila. Jaz sem takrat povsem odrezal stike in tudi tebi to priporočam, odstrani vse kar te spominja nanjo – saj veš, daleč od oči, daleč od srca.
Po pol leta pa sva se spet dobila, ker sva se takrat grdo razšla, sem rekel da se vsaj normalno pogovoriva – pa ti povem da sem takrat videl da sem jo takrat že prebolel, prav nič mi ni bila več všeč 🙂 pa še zredila se je 🙂 prav spraševal sem se kaj sem videl na njej 🙂 Prav odrešujoč občutek 🙂

Danes mi je povsem ravno, tudi če se spomnim na prevaro, vmes sem se tudi na smrt zaljubil 🙂 tako da ne obupat, še veliko lepega te čaka 🙂

Glede prebolevanja pa, meni je pomagalo da sem tekel, vsak dan, bolje se počutiš, in še krepiš telo. Pa knjige so mi pomagale. Da narediš malo avtorefleksije 🙂 Me je pa na začetku kar precej vrglo – prvi teden tudi jest nisem mogel …šele po kake pol leta sem prišel k sebi. Pomaga tudi če malo prebirš tale forum, vsaj meni je.

Glej na vse skupaj kot priložnost, delaj na sebi, jaz sem se od takrat spremenil, in to na boljše 🙂

Taka je moj izkušnja.

Srečno!

Men tud to ni jasno zakaj ne povejo…jaz vsakemu tipu rečem, če misliš varat predno to narediš samo povej pa greva narazen, lej…sej ne rečem, da mi ne bo hudo ampak veliko manj kokr, če zveš, da te vara. In se strinjam, to je res egoistično! Na dveh stolčkih bi sedeli in se zabavali, ja. Sam na razumem kako lahko v obraz pogledaš partnerja in se mu lažeš, res ne.

Po moje ne moreš biti prijatelj z nekom, ki te je prevaral, ti lagal, se ti izmikal… To niso elelmenti prijateljstva. Zato najbolje, da se oddaljiš od bivše in daš srcu priložnost, da se pozdravi in pozabi. S nenehnimi pijačami, pogovori in vračanjem k njej si samo podaljšuješ agonijo. Verjemi, da je boljše, da popolnoma prekineš, bolelo bo kot hudič, a bo prej konec.

Živjo Sandman,

jaz imam podobno zgodbo za sabo in podobne nazore glede tega, kaj se naredi v težavah (oziroma kot je nekdo že napisal – če si želiš drugo, povej, pa greva raje narazen) … Dolgo traja, da preboliš vse skupaj, v bodoče pa toliko prej opaziš. če se kaj sumljivega dogaja. Prijateljstvo z bivšo je skoraj nemogoče, morda sta lahko iskrena drug do drugega čez 10 let, ko je zadeva že daleč in čustev ni več. Sicer pa – zakaj bi si sploh želel biti prijatelj z nekom, ki ti laže v obraz? Oziroma z nekom, ki odnosov ne dojema na isti način? Jaz bi bila raje sama.

Ko je konec, je konec … Nima smisla nekaj poskusiti lepiti skupaj, bolje je to pustiti za sabo, preboleti in iti dalje.

Prijatelj z nekom ki nima niti malo slabe vesti je zelo slaba investicija za življenje. Še manj da se takšni manipulatorski osebi pustiš še dalje sukati okoli prsta, saj zna to še predobro izkoristiti..
Saj veš.. Tak človek misli.. Saj je še vedno zagledan vame, saj ga še vedno lahko obrnem, mu natvezim itd…
Greš dalje z znanjem in veš da svojim občutkom lahko v prihodnje verjameš in so del tebe..
Pomembno je le tvoje zavedanje kako laži in prevare bolijo in kaj boš vložil v naslednjo zvezo in na kak način..
Pa še le en mali nasvet.. Lepo je če partnerja ne dušiš in mu daš tudi svobodo njegovega življenja. Da pa mu daš dobesedno dovoljenje da te vara, laže, zavaja..
To si ti naredil.. Dal si ji s tem dovoljenje ko je postalo odveč da prideš po njo v službo.. Mislim da bi bil vsak normalen človek tega vesel da drug pokaže skrb, pozornost, pripadnost..

Avtor, ko sem prebrala tvojo zgodbo, se mi zdi, da te poznam. Če je pa tako zelo identična zgodba, pa res čudež.

A veš kaj???? (če si to res ti): Pa sej je na svetu še kaj lepšega!! Za tako žensko škoda vsake solze ali žalosti. Haloo. Tebi se je šele svet odprl, zdej se bo šele začelo :))) Vem, da je treba prebolet, preživet. Vsak mesec boš lažje dihal. Ko boš SVOBODEN, boš šele zaživel 🙂

Srečno!!!

Sandman, brez zamere, ampak tisoč dokazov si imel, da te ima za “norca”, pa je bilo dovolj, da se je ujezila v igri nedolžne žrtve tvojega neosnovanega sumničenja in si znova nasedel. Saj vem, ljubezen je slepa, ampak bodi hvaležen nekomu zgoraj, da si se te frčafele rešil. Kajti to, kar je ona počela, ni neka skrita prevara, ampak je igrala s fanti igro zelo očitno vsem na vpogled, če si slišal takšne opazke, kot ona lovi poročene itd.

Punca je nezrela, nesramna, nevredna tvoje iskrene ljubezni. Po napisanem sodeč si fant na mestu in si zaslužiš nekaj poštenega, resnega. Kakšna prihodnost bi te čakala s to javno prevarantko tvojih čustev? Tu ne more biti zaupanja, je lahko samo agonija in pojdi naprej z dvignjeno glavo. Ti si bil pošten v zvezi, zato naj te nič ne boli preveč, naj raje boli njo, ker te je tako grdo izigrala, pa še lagala sto na uro.

Nekje po 15-tih letih zakona sem imela simpatijo. Nekaj flirta in sms-ov. Povabil me je na drink in ker nisem nikoli varala pač nisem zbrisala iz telefona. Mož je sms videl. Verjetno po slučaju ker nisva nikoli skrivala gsm-ov in uporabljala vsepovprek. Bil je tiho in šla sem na drink. Nazaj grede sem se ustavila v njegovi službi. In ko me je videl vso nasmejano ga je zvilo. Mene pa streslo. Kaj bi mu glava butasta (jaz)lahko naredila!! Me je streznilo. In zdaj vsa leta so simpatije bile ampak več od smeha v družbi nisem nikoli dala povoda da bi lahko kaj bilo – in imam mir. Sem srečna . Moža imam rada. Zaupa mi. Ne nadzorujeva se kam kdo gre. Gesla mailov veva oba vse. In življenje je tako lepo in enostavno.


Mene konec zveze ni bolel, saj sem že 2 meseca vedel da se drugim predstavlja kot samska. Dobro leto zatem pa je prišlo na površje in sem na neki strani javno napisal, kar ji gre. Vse skupaj se je skoraj končalo na sodišču. Operna pevka, preklet naj bo dan ko sem te spoznal. Me zanima če tudi moža varaš.

New Report

Close