Smisel ločitve…
Pozdravljeni vsi skupaj… za razliko od večine prispevkov je enkrat na tej stani moški, ki ima občutek, da ne razume več sveta okoli sebe.
Po desetih letih skupnega življenja … in štirih letih zakona se prisede žena in mi pove, da hoče ločitev. Mislim, da mi je v tistem trenutku zmenjkalo krvi v možganih, ker imam občutek, da sem samo še sedel v tem mojem stolu in resnično nič mi ni bilo jasno.
Zanimiv se mi zdi stavek na začetku tega foruma “Ločitev je predvsem čustven proces, ki se ne zgodi od danes na jutri.” No pri meni se je zgodil iz danes na jutri, prisežem, da nisem niti slutil kaj se bo zgodilo.. brez kreganja, brez predznakov, brez česar koli…iz danes na jutri.
Vzroki:
– da sem preveč pred računalnikom … no razen, ko kuham za oba ali pa se ure in ure pogovarjama (in ja vsak dan sva se resnično pogovarjala – vsaj jaz sem bil prepričan, da odkrito in odprto) sicer pa kakšen razlog je to, če tudi ona celi popoldan sedi pred računalnikom (ja imela sva vsak svojega)
– da se doma ne urejam dovolj (ja se strinjam, ker sem delal od doma, bi res rekel, da bi lahko naredil več na tem, vendar to še ne pomeni, da sem bil zanemarjen bil sem pač v trenrki in majici)
– da nikamor ne greva (razen 1-2x na mesec na kakšen izlet in vsaj 1-2x na kakšno potovanje na leto… no to je razložila potem s tem, da nisem rad hodil po obiskih – kar se celo strinjam)
– da mora vse narediti sama (ja to pa je bilo res … ona je morala narediti vse sama – to pomeni, da je morala 1-2x na mesec v samopostrežno trgovino, 2-3x na leto sma si privoščila čistilko, da ni rabila čistiti sama, kuhal sem jaz (mogoče 2x na mesec ona), pospravljal sem sproti koliko se je le dalo, tako, da je potem resnično morala 1x na teden posesati stanovanje in oprati perilo)
No in to je to… to so bili razlogi, nisem je nikoli prevaral, nisem je tepel, nisem pil, ne kadim, ne hazardiram, ne zapravljam, večino časa sem doma razen, če morem službeno kam… odkrito povedano se mi je ta dan sesul moj ves svet v nekaj minutah. Vse, kar sva si ustvarila je bilo v nekaj minutah uničeno… še zdaj ne dojamem, kaj se je zgodilo (pa je mimo skoraj en mesec). Ne razumem zakaj ženske vedno hočejo to, kaj nimajo, zakaj vedno iščejo nekaj drugega in niso srečne s tem, kaj imajo. Res je, da sem s 33 leti še mlad in bom verjetno srečal drugo, vendar sem bil srečen do zadnjega trenutka do tistega usodnega trenutka sem jo ljubil…. kaj se je zgodilo z zaobljubo “dokler vaju smrt ne loči” je res postala samo še prazna fraza, ki nikomur več ne pomeni čisto nič?
merlin33:
ja, tega tudi jaz ne razumem. Čustveno se ti je morda odtujila, pa še sam nisi opazil.
Menim, da je drug na vidiku.
Poskusita se pogovorit- tokrat RES odkrito. Če pač ne gre, ne obesit vsega na klin na vrat na nos, ker ti je lehko kasneje prekleto žal, poti nazaj, pa ni več.
Čas prinese svoje. Srečno, karmen
Tole ti piše sedaj nekdo ki je prav tako kot ti. Obsedel enostavno in nisem mogel verjeti kaj se dogaja. Pa seveda sem tako kot ti iskal kje za vraga sem tako vsekal mimo in kje se je najina pot tako razcepila.
Sedaj ali boš ti verjel tistim ki ti svetujejo iz izkušenj. Vsekakor pa je dobro da dobiš nekaj smernic. Ti jih jaz ponudim. Tvoje je le da si odkrito na njih odgovoriš.
Če vprašaš mene je vsekakor vpletena tretja oseba. Pa nikar tudi ne misli da če še tako pomivaš posodo, kuhaš, skrbiš finančno in si super da je to vse. Čustva in občutki.
Te ne dajo ne denar ne kaj vse si ti naredil. Žal.
Pa si odgovori na sledeča vprašanja.
Si v zadnjem času opazil da se žena veliko več ureja ko kam gre?
Da ima več klicev in telefon skrbno čuva?
Da pobriše zgodovino sms in interneta?
Da ima več izhodov kot je bilo v navadi oz ostane in ima več dela v službi?
Da je sex bil zadnje čase drugačen oz ga sploh več ni bilo?
Da se izogiba pogovoru in vsemu kaj je povezanega s tabo in je s teboj nonstop slabe volje.
Le pomisli koliko ljudi je takšnih ki kadijo, pijejo, hazardirajo, nonstop na meji tega in tega. Verjetno tudi govorijo vse v superlativih in znajo pač očarati drugega. Sploh kadar nastane neka monotonost. Res se situacija velikokrat zelo obrne, ker živeti z takšnim je šele muka čez čas.
Kot v pesmi. Lepa dekleta ljubijo barabe. Potem pa gredo z nekom ki je star in pošten.
Ja sem skoraj na vsa lahko odgovoril z ja razen zadnjih dveh vprašanj, in to je tisto, kar me pri celi zadevi najbolj bega, v odnosih je bilo vse OK, pa nisem ravno lahkomiseln, ampak sem ji zaupal, verjel v to kar je povedala, ko sma se ure in ure pogovarjala in to dan za dnem. Ravno to je tisto, kar me najbolj bega – ne morem verjeti, da bi nekdo lahko tako dobro igral.
Glede čustev in občutkov pa:
@Karmen M.:
Problem je v tem, da so moja čustva in občutki do nje ostai enaki, ker nisem videl razlike… to je to, kar me sedaj najbolj bega in kar me najbolj boli.
Upam pa res, da bo čas prinesel svoje in da bo prišel čas, ko bo minila samota…
Glej, razumem da ti nisi videl da tako dobro igra.
Tega se ne da videti kar tako. A prej ko slej se zacnejo spremembe in ti si jih dozivel, nisi pa dal veliko na njih ker si zaupal.
Zadnji dve tocki. Ne vem no. Dvomim da ni bilo sprememb. Prej bi dejal da si jih spregledal.
To me spominja na en film. Zenska hodi k zobozdravniku in moz jo tja vedno pripelje.Vse ok dokler enkrat po naklucju ne opazi da ima pri izhodu crto na nogavicah odspredaj. Malenkost ki pa vse pove.
Občutek imam da gre v tem primeru za 2 rahlo nekompatibilne osebe….
Nekaterim ljudem čisto zadostuje nek statičen zakon,ki obsega osnovne stvari,kot so gospodinjstvo itd….
Nekateri si pa želijo vznemirjenja čustev pozornosti itd..
Čudno se mi zdi, da človek ne opazi tega da se mu partner čustveno oddaljuje, že to je nek signal ,da morda ni vse tip top.
Seveda je vredu,da ne piješ alkohola ne kadiš, kuhaš itd ampak to ni vse kar zajema neko razmerje med dvema partnerjema. Vezivo med zakoncema mora pač biti ljubezen, tega pa ne nadomesti nobeno opravljanje gospodinskih opravil in podobno…
Tam kjer je prisotna kemija se lahko dogaja vse živo ,pa ljudje ostajajo skupaj.
Mah ja kakšna kemija neki, ta je pogubna!!!! Zakoni ostajajo tam kjer znata oba cenit skupnost in urejenost in tam zadeve res funkcionirajo. Imam precej izkušenj in lahko potrdim, da so pari, ki so skupaj tud,i ko so otroci stari 10 in več let samo tisti, kjer so bile finance in gospodinjstvo poleg vzgoje otork prioriteta in seveda gojenje medsebojnega spoštovanja in dogovarjanja okrog pravične delitve del – ko pridejo otroci, te družina namreč izčrpa in je hud preskusni kamen za partnerstvo.Tam kjer je pa vsaj eden zasvojen z metuljčki in se rad zadeva z lažnimi pozornostmi in zaljubljanjem je pa katastrofa! Slej kot prej pride do varanja in razpada, boljše prej kot kasneje in sreča je, da še nimata otrok. Merlin33 tak kot si si super partnerski potencial, ki si ga dekleta tvoje starosti samo želijo.
Rabiš nekaj časa, da preboliš, da zanaliziraš točke napačne izbire, da končno ugotoviš kakšna je tvoja idelana partnerka – bo morala bit tudi iskrena do sebe in do tebe… In trdno verjamem, da boš potem, ko boš tole razčistil z lahkoto izbiral in tudi kaj boljšega izbral. Ti pa toplo polagam v srce, preberi si kakšno knjigo, poišči psihoterapevta, vzami si čas zase, da preboliš in razčistiš in si zbistriš misli. Hitro iskanje nove partnerke bi te vodilo v novo pogubo kot kažejo izkušnje. Čeprav boš zapadel v to skušnjavo, če ne prej ko boš ex videl z drugim ostani trden in najprej opravi s preteklostjo preden se podaš v srečno prihodnost! Good luck!
Res je ta kemija poguba. Vprasanje je le kako se temu izogniti. Ker to je nekaj v nas. Vsekakor pa samo metuljcki in nic razuma. Slaba kombinacija.
Prej bi dejal da moras biti preprosto vladar svojih obcutkov. To pa je najtrse delo na samemu sebi. Pa vedno imeti v glavi, da drugega spremeniti se ne da. On je tisti ki se zase odloca in lahko v tvojih oceh tudi napacno. Ali sprejmi ali pojdi dalje. Tako je.
@ločeni in srečni
Moram priznati, da si povedal to, kar mi pravi večina. Problem je samo v tem, da moram to spraviti tudi v svojo glavo… počasi a vstrajno se to tudi trudim. Dejstvo pa je, da počasi dojemam, da nekoga, ki, kot si ti povedal je zasvojen z metuljčki resnično ne moreš zaustaviti pa mu lahko nudiš še toliko.
Trenutno se osredotočam predvsem na prijateljstvo ne na novo zvezo, tako, da ohranjam prijateljstva, ki jih že imam in se trudim ustvariti nova in trdnejša z osebami, ki so prej bila bolj oddaljena. Ker sem namreč človek pogovora moram priznati, da mi le-ta trenutno pomeni največ.
Sicer pa kot vsi pravijo… čas bo prinesel svoje in prepričan sem, da je vse slabo tudi za nekaj dobro…. upam, da se ne motim.
Hvala vsem za spodbudne besede. Če pa je komu za “čvek” pa bom vesel vsakega zasebnega sporočila.
Merlin33, mislim, da si na najboljši poti. Vzami tole grenko slovo in prevaro kot izkušnjo v življenju, ki naj ima namen, da te ponese k pravi stvari! Prepričana sem, da boš slej kot prej našel sebi ustrezno, torej pravo partnerko s katero te čaka trdnejša prihodnost.
Z najepšimi željami, 43letna gospa (ne vem zakaj si predpostavljal, da sem moški :)))
@Zoro: saj tudi kemija med dvema mora bit ampak ta ne sme prevladat nad vsem. Kako se ji izognit? Najprej dvignit svoj EQ na tak nivo ,da obvladuješ svoja čustva in ne ona tebe; pa seveda se tolk naučit o ljudeh, da se takim, ki jih preplavljajo metuljčki in, ki nimajo nič v glavi pač naučiš izogibat v velikem loku, ker pač niso partnerski potencial.
Saj počasi ugotavljam, da čas res pomaga, nažalost pa to, da se še vedno vse suče okoli nje, in da mi vsakdo pove kaj novega in kaj kar mi zopet da povod za razmišljanje ni ravno v pomoč… vendar gre spoznavno na boljše.
@ločeni in srečni
Odkrito povedano tudi jaz ne vem zakaj sem mislil, da si moški 🙂 mogoče ima to kaj veze z besedo ličeni (nisem siguren, da sem kajdost razmišljal o tvojem spolu, ker sem imel polno glavo drugih stvari 🙂 )
Trenutno sem v fazi, ko sem neskončno jezen na njo, ker je enostavno to, kar sma gradila toliko časa vrgla vstran, brez, da bi se s tem soočila. Saj če je vmes drugi moško, bo po mojem slej kot prej dojela, da je eno, kaj govorijo moški, dokler je to afera in dokler hočejo neko žensko osvojiti in nekaj popolnoma drugega, ko to dosežejo… mislim, da bo takrat tudi dojela, da sem bil jaz od prvega trenutka iskren z njo, glede čustev, dejanj in razmišljanja… kar po mojem ne bom nikoli obžaloval. Sem to kar sem in prepričan sem, da nekje obstaja katera, ki bo to vedela ceniti.
Saj pravim,d a ti gre dobro, celo zelo dobro. Razpad veze je huda zadeva in prebolevanje zahteva ČAS, ne malo časa… Jeza je zelo zdravo čustvo kot vsa ostala, ki se ob tem pojavljajo. Lahko občutke zlivaš tudi na papir/v računalnik – zlo pomaga,d a daš ven iz sebe in grež lažje naprej 🙂 Jaz sem se počutila tolk ozdravljeno ko sem o 15h letih zakona zapisala 25 strani dolg zakonopis… ozdravljujoče, vse traume so šle lahko mirne duše ven…pa kasneje zaradi nasilja sem tudi pisala dnevnike in res pomaga, čeprav se sliši zlo tečno, ker zahteva tovrstno početje neko disciplino (ki npr ni lih v moji navadi)…
kaj vsi bluzite s to tretjo osebo.. res da je možno, da je tako, ni pa rečeno! popolnoma možno je, da je žena preprosto sita vsega in hoče mir.
ja, ločitev se je tebi zgodila čez noč in to je vse, kar opaziš. NJEJ SE PA NI ZGODILA ČEZ NOČ, VERJEMI! prepričan si lahko, da je dolgo razmišljala, preden se je odločila, ampak ti seveda nisi ničesar opazil; tebi je bilo vse v redu, da pa njej nekaj manjka, ti je ušlo. Kaj ji manjka.. hja, najbrž še sama ne ve kaj (ali pa ve), trenutno po moijem ve samo to, da noče več tega kot do sedaj – kaj pa hoče, bo mogoče šele ugotovila. Upoštevaj njene želje, pusti ji oditi brez zamere, ne mislit samo nase – čeprav je to čisto razumljivo. Če bo odšla, se boš seveda počutil zapuščenega, poteptanega…če pa bo ostala, bo poteptala sebe. Razmisli, kaj bi ti storil.
Saj je odšla… od tega mineva sedaj že dober mesec… saj ne trdim da je vmes drugi … sploh ne trdim več nič, ker ne razumem. Saj mi je jasno, da nisem prepoznal signalov, da nisem spoznal, da ni srečna, vendar so zame signali drugačni, če nisi srečen – ne urejaš si prihodnosti, ne vabiš prijateljev in sorodnikov na kosila, ne pišeš sporočil možu s podpisom – “Ljubim te!”
Sem pa prepričan, da sem verjetno kakšen signal tudi spregledal, da nisem bil vedno odprt za vse njene želje – vendar tudi ona ni bila za moje – saj to je pa zveza – zakon, pridejo tudi slabi časi, včasih pride tudi kakšna kriza, ko se vprašaš ali je to to, kar si si želel za prihodnost… saj sem bil jaz tudi že na tej točki, saj sem jaz tudi prišel včasih do vprašanja, če je to to ali bi mi bilo z drugo lepše – vendar potem pride trenutek, ko si neskončno srečen, ko vidiš, da te partner razume, da je od tebi in da ti stoji ob strani ter pozabiš slabe trenutke. Vedno bo tako, tisti, ki pričakuje, da bo vedno vse samo lepo in rožnato se moti.
In ja pustil sem ji oditi – brez prepira, brez hudih besed – dal sem ji več možnosti za pogovor, ki pa jih je odklonila. Mogoče bom čez čas razumel, mogoče imaš prav in tudi ona ne razume…
No to, kaj bi jaz stroril je druga zgodba… spomnim se enega prispevka mislim, da tudi v tem forumu, ko je nekdo opisal, da moški rabimo več časa, da odidemo, da se odločimo … mislim, da se jaz ne bi odločil nikoli … pa ne zato, ker sem se na njo navadil, kot je navajal omenjen avtor ampak ker bi se bal, da bi jo preveč prizadel … to se sliši silno neumno vem, vendar sem človek, kjer je oseba, ki jo ljubim vedno prva, jaz pa drugi… če je to prav, je drugo vprašanje. Mislim, da sem jaz kar nekajkrat poteptal sebe… ampak pustimo to. Svet se vrti naprej… mineva dan za dnem… in za mano je mesec in pol… minil bo še en in še en pa bo boljše.