Prevarana sem. Ena izmed mnogih (ali večine), ki je mislila, da se njej ne more zgoditi, da moj pa HB ni tak. Zdaj pa ne vem kaj naj storim. Berem vaše pogovore tukaj in na drugih forumih. Še pred kratkim bi rekla enako kot večina – tega mi ne bo delal, da ga moram pustiti ipd. Ampak kako???????????????? Kako naj grem na svoje z dvema majhnima otrokoma? Kam naj sploh gremo? Nimam staršev ali kogarkoli drugega za pomoč. Hiša je njegova, če bi se ločila bi sicer verjetno dobila delež ampak to ne bi bilo dovolj za nakup stanovanja pa tudi trajalo bi sigurno par let. Kaj pa dotedaj? Ne morem si privoščiti najemnine.
Drugače pa tudi… po prvem pretresu bi bila to zanj kvečjemu usluga. Zdaj si deliva gospodinjska opravila, delo z otrokoma ipd. Potem bo prost kot ptiček na veji. Če ostanem sama grem z dežja pod kap. Sama z otroki 24 ur na dan. Tega sploh ne zmorem. Službeno sem odsotna po 10-11 ur dnevno. Če si ne morem privoščiti spodobne najemnine si seveda enako ne morem privoščiti varuške.
Torej… zaenkrat ne vidim druge možnosti kot da ostanem. Kako pa naj to izvedem? Če mu povem da vem, če ga grem zasliševati (ker ne vem točno kaj se je zgodilo) in razčiščevati… potem ni več poti nazaj. Kaj mi pomaga če bi tudi obljubil, da tega ne bo več počel, ali če mi pove da mu ni pomenilo nič…. Nikoli več mu ne bi zaupala, verjetno bi bil rezultat da bi živela skupaj kot tujca. Tega nočem.
Ali naj se delam da nič ne vem? Dejansko ne vem, če je res prišlo do seksa ali ne. Lahko se delam sama pred sabo da mogoče pa (še) ni seksal. Ne vem če sem tega sploh sposobna ampak – ali naj to poskusim? Ker bi bila itak vse igra, zaupanja ni več.
Koliko krivde lahko vzamem nase? Po mojem mnenju tega nič ne opraviči. Ali lahko delno krivim najine težave? Imela sva jih veliko, zelo dolgo mi je očital da ne seksava dovolj (dejansko sva zelo zelo malo). Ali je možno, da se to ne bi več dogajalo če bi npr. vnaprej uredila te stvari med nama?
Najraje bi ga brcnila v rit in šla, ampak to je neizvedljivo. Pa še za otroke je vprašanje, kdaj je res bolje, da gresta starša narazen in kdaj je bolje da se potrudita in ostaneta skupaj? Če je npr. nasilje, potem najbrž ni dvoma, drugače pa…. kje je tista meja?

Sprašuješ, kje je tista meja, ali ostaneš ali greš? Osebno mislim, da te meje ni oz. vsak človek ima svoj prag tolerance, kaj mu je dopustno in kaj ne. Po tvojem postu sklepam, da je zate nezvestoba nesprejemljiva in ne boš mogla kar preko tega.

Praviš, da razmišljaš, da bi bila tiho, ker potem ni poti nazaj. POTI NAZAJ NI! Če se soočiš z njim ali pa ne, poti nazaj ni…Zato pa premisli kakšna bo pot naprej, mislim, da je resnica najboljši temelj za naprej. Če ne za vaju oba, pa zate vsekakor. Karkoli se boš odločila, se odloči zase, kaj bo za tebe najboljev prihodnosti.

Ne razmišljaj kaj je najbolje za otroka, sliši se sebično, ampak za otroke sta dolgoročno najboljša dva srečna starša, pa naj sta skupaj ali narazen.

Verjetno je težko v čustvenem položaju, razmišljat razumsko, a SE DA. Ne razmišljat kaj bo če bo, to ubija…..začni z aktivnimi koraki, pogovor z možem, razmislek, kako naprej, razmislek, itd. Določiš si tempo in če potrebuješ čas za odločitve si ga vzameš.

Če bi bila tebi ljuba oseba v tvoji koži, kaj bi bil tvoj nasvet?…Imej se rada!

Postavi ga pred dejstvo..razčistita…ker če ne boš boš TI TRPELA……če si želiš naprej…skupaj al narazn vseeno je RAZČISTI SITUACIJO…..postavi se zase in za svoje otroke..ja je težko ampak…..se da predvsem pogovor ..pogovor pogovor seveda….. če noče sodelovat je malce težje. VEDEDTI PA MORAŠ KAJ ŽELIŠ..in to boš ugotovila tudi skoz to zakaj sploh je do tega prišlo..pa to ni nikakršno OPRAVIČILO ZANJ……LAHKO OPROSTIŠ..POZABIŠ NIKOLI….Z beri se pojdi vn narava tak hoja…predelaj kaj mu boš povedala, da ne bodo čustva vrela vn iz tebe ker potlej se ne bosta nič zmenla ..ker verjamem da si tempirana bomba kar se taga tiče….PREMISLI…umiri se in pogovori na …vrat na nos pa jest nebi šla…lp in bodi močna zase in otroke

“znašla sem se tam” – po eni strani se zavedaš, da nikoli več ne bo kot je bilo – da ni poti nazaj, a istočasno iščeš razloge (po moje bolj izgovore) zakaj ostati… Otroci so najpogosteje “moralni razlog” (po moje nemoralni izgovor!) za vztrajanje v neuspešnem, nesrečnem odnosu, ki ne koristi nikomur, še najmanj otrokom…

Se strinjam z “anim23” – najbolje za otroka sta dva srečna starša; skupaj ali narazen, poleg tega moraš najprej poskrbeti zase (v nesrečnem odnosu s pratnerjem je te bolj težko izvedljivo), da boš lahko kvaliteno skrbela za otroka.

Srečno!

Koliko krivde lahko vzamem nase? Po mojem mnenju tega nič ne opraviči. Ali lahko delno krivim najine težave? Imela sva jih veliko, zelo dolgo mi je očital da ne seksava dovolj (dejansko sva zelo zelo malo). Ali je možno, da se to ne bi več dogajalo če bi npr. vnaprej uredila te stvari med nama?

Mi lahko poveš zakaj “nisi seksala dovolj”? Kaj te je odbijalo od seksa, si med tem časom masturbirala. Ti odgovori bodo podali delni odgovor na tvoje težave.

Ženske smo res čudne: hrepenimo po moških objemih, pozornosti, poljubih….Se pa večkrat zgodi, da pozabimo in samo pričakujemo in jemljemo, dajemo pa zelo malo.
Ne smeš se smilit sama sebi, trudi se da postaneš močnejša, v sebi samostojna.
Mogoče pa si res pozabila malo na vaju, pa gledala bolj na otroke, kar je normalno, saj te potrebujejo. Mogoče pa je pospravljanje in urejanje doma tisto ki te je okupiralo in si malo pozabila na vaju.
Vedno je krivda na obeh.
Ko sem bila jaz v taki situaciji (tudi sama nisem vedela ali sta seksala ali ne), je bil samo ČAS tisti ki je ublažil bolečino. Pa seveda mož, ki se je od trenutka ko je priznal (nekaj časa je še tajil, a sem mu z dokazi odprla oči) trudil in se še, da mi vsako minuto izkazuje pozornost in ljubezen. Po 3 letih mu popolnoma zaupam (skoraj). Ne vlečem pa zadeve ponovno ven, saj nima smisla. Določene stvari so nedorečene in bolje je tako-sva pa obdelala v enem letu veliko tudi te teme.
Iz te moje zgodbe sem se naučila da ni nič samoumevnega, da se je treba za ljubezen truditi in boriti stalno. Pri sebi lahko iščeš krivdo samo v tem kar sem napisala zgoraj (preveč okupiranja z otroki, delom v stanovanju ali pasivnosti do moža). Pa ne mislim samo na seks.
Veš, tudi danes se zgodi da mi vedno pa ne paše, ampak se zavestno pripravim k nežnostim in si mislim: “O.k. bom pa danes samo dajala in nič vzela.”
Po nekaj minutah se mi hitro pojavi želja in vedno se zgodi.
Tako ti je to.
Malo pozabi nase, trudi se zanj, čeprav veš da ni vse tako kot mora biti.
Probaj tako, da mu ne poveš – da veš, pa bodi še prav posebno hinavsko sladka in nežna.
Če po nekaj dneh ne bo opazil spremembe, če mu boš zoprna, če bo apatičen, lahko še nekaj časa vztrajaš, potem pa POGOVOR – vprašaj ga zakaj mu je odveč tvoja nežnost, če je ne potrebuje in če jo mogoče dobi kje drugje.
Tako boš vedela da si naredila vse kar je v tvoji moči – približaj se mu brez pričakovanja da boš dobila nazaj nežnost.
Pojdi preko sebe in boš videla rezultat.
Če ga ne bo – še vedno lahko greš.

Spet zvonimo po toči – prej bi razmišljala, da ga boš z ne-sexom sama prisilila, da razmišlja o drugih variantah, sedaj, ko pa je bil pahnjen v to se pa čudiš, da se je to zgodilo…halooo!

Varanje ni vzrok nadaljnim problemom, ki sledijo, ampak je tudi samo varanje zgolj posledica nekega drugega predhodnega dejanja, kjer je eden izmed njih pogosto zanemarjanje partnerja glede sexa, vendar zanimivo, da vse ženske v varanju vidijo le vzrok vsemu ostalemu, saj če bi gledale na varanje kot posledico bi to pomenilo, da so pa vendarle same dosti krat pripeljale v to situacijo, kar pa je že bogokletno…

Raje prej razmišlajte, kaj boste s svojimi (ne) dejanji povzročile, ne pa da nato vijete roke..

LP

@znašla sem se tam

ne išči zagotovila za zvestobo v partnerju, ker mu verjela itak ne boš, saj si prepričana, da lahko preživiš samo v zvestobi in se samo tako počutiš varno.

Jaz pa ti povem, da je tudi po prevari partnerju spet moč zaupati, zgraditi trdnejši odnos, predvsem pa se na tej poti človek preobrazi tako, da varnosti ne išče v partnerju, ampak verjame sam v sebe, da je sposoben hoditi samostojno skozi življenje, četudi se zgodi karkoli.

Razlogi za prevaro so lahko različni: lahko je resnični razlog, da sta se z možem v odnosu izgubila, da si posvečata premalo pozornosti, lahko je moža zaljubljenost srečala nekje na poti in je ni iskal, lahko pa bi bil tip, ki nenehno išče samopotrditev (to bi pa že prej čutila, če bi bil).

Zdaj je vse odvisno od tebe:

če čutiš, da se je vajin odnos odtujil, potem je treba na tem področju urgentno nekaj storiti, zagotovo se odkrito pogovoriti in ugotoviti, od kje nezadovoljstvo izvira
če je vzrok v naključni zaljubljenosti, potem si ne nalagaj krivde
za tretjo možnost sem ti že napisala, da bi že prej slutila

Kolikor vidim, ti kaj dosti možnosti ne preostane: lahko nadalje v sovražnem odnosu živiš z možem ali se pogovorita in vrzi karte na mizo, da razčistita vajin odnos, ali pa se odseliš.
Katero od možnosti boš izbrala, veš samo ti.

Srečno.

@Erick

ženske ne moreš niti ne smeš prisiliti v seks, če ji ni do njega. Se je pa treba vprašati “zakaj ji ni do seksa”? Verjetno bo moški moral najti del krivde tudi pri sebi. Krivde za prevaro si v seksualnem smislu ne sme nalagati nobena ženska.

Mi lahko pojasniš, kako je seksati z nezainteresirano žensko, ko v njenih očeh ni žara, razplamtelosti?
Prinaša to moškemu večje zadovoljstvo kot samozadovoljevanje?

Res pa je tudi, da smo ženske včasih preokupirane z družinskimi zadevami in gospodinjstvom in ne čutimo prave želje. Tedaj mora moški znati preusmeriti njene interese in jo prebuditi. Običajno pa v moškem plamti želja “hočem seks zdaj”, potem je jasno, da ste tudi zavrnjeni, hkrati pa užaljeni. So poti, ob odkritih pogovorih, brez užaljenosti, ko mož in žena najdeta sinhronizacijo v seksu.

Zakaj kriviš sama sebe zaradi njegovega skakanja čez plot????

Ma ženska daj se no vendar cenit in nehaj razmišljat po žensko – kriva sem :(((( Bedarija!!!!!!!!

Če je bilo sexa premalo – kao – zanj ..potem bi se o tem morala pogovarjat. Ampak ne tako, da on fukfehta cele dneve, naredi (pazi!!!!! NAREDI) pa NIČ! Predvsem moški bi moral kaj narediti za osvajanje svoje partnerke (saj vse rade sexamo kadar smo spočite in ljubljene. katera pa ne??? Ne poznam nobene take!!!!!), pa za to da bi prevzel na svoje rame obveznosti, ki jo utrujajo in težijo. Ampak redkokateri sploh zmore delo na partnerstvu, še manj delo v gospodijnstvu in še najmanj prisluhniti kaj njegova partnerka v resnici potrebuje. Nekatere so res zadovoljne z večerjicami, cunjicami in darili in v tem se nekaj moških prav dobro znajde, ampak to, da bi rajši imela plačano gospodinjo, pa da popazi na otroke, pa da zna kaj spucat, pa da ma partnerka tudi čas zase kdaj, pa spoštovanje pa priznanje…te potrebe partnerk pa so za večino moških (no razen dela tistih, ki so v odličnih zvezah in to znajo, da ne bom krivična v posploševanju) čisti science fiction. Vsaka roža pa brez vode in ljubezni enostavno odmre… in njen partner postane večinoma lahka tarča nepoboljšlivih lovač, ki seveda super rade sexajo dokler lovijo in dokler imajo občutek da so ljubljene…ko začne z njimi delati enako kot z ženo, gre vse v isto smer in situacija se ponovi.

Za varanje je kriv izključno varajoči in nihče drug!

Včasih, če tip pokaže iskreno kesanje in prevzame odgovornost za svoja dejanja in za čustva, ki jih je s temi dejanji vzbudil v partnerki potem obstaja možnost za okrevanje in za izstop iz neskončnnega kroga varanja. Ampak to je težja pot. So pa ženske same krive, da je tako – ko bodo razvile svojo samozavest in bodo pripravljene partnerjevati (oz. sexati) samo z dobrimi potenciali, potem se bodo tudi moški spremenili. Dokler bodo pa ženske prepričane, da brez moškega ne morejo živeti (ojejej kakšna bedarija!!!! delajo, služijo, doma podpirajo 4 vogale, spravijo otroke gor, hrepenijo po ljubezni in nežnosti, ki je žal ne dobijo,….) pa bo tako. Samo kaj ko bi vsi mediji in moška oblast propadli, če bi se ženske resnično emancipirale in zase zahtevale nič manj kot kakovost v odnosih in ljubezni!

Če se želi zvezo rešiti je najprej potrebno obžalovati in se kesati zaradi skoka čez plot in ko je to sanirano se šele par lahko začne lotevat oživljanja veze, romantike in eventuelnih drugih problemov. Pa ne z obsojanjem partnerke temveč z bolj odkritim razpravljanjem o potrebah vsakega od partnerjev in kako si bosta te potrebe zadovoljevala in seveda najbolj pomembno: kako pa bosta orpavljala skupne partnerske obveznosti, ki morajo enakkopravno bremeniti oba. Vse drugo je nesmisel in je bolje takega tiopa prepustiti ljubisi , se ga rešiti in mirno zaživeti sama naprej.

@tessa

Ženske ne moreš prisiliti v sex… – bi se strinjal, vendar po isti logiki potem tudi moškega ne moreš prisiliti, da bo žrtev nesexa pri ženi.

Krivdo za prevaro si ne sme nalagati nobena ženska…. – svet ni črno bel in prav tako, kot si ženska ne more 100 % nalagati krivde si jo potem tudi moški ne more. Krivda je nekje vmes, vendar ne moremo mimo tega, da je odrekanje sexa s strani ženske lepa vzpodbuda za drugačna razmišljanja s strani moškega.

Ženske včasih ne čutite prave želje zaradi preokupiranosti z gospodinjstvom,… – o.k., je za razumeti in si s tem pač vzamete pravico, da je glede sexa bolj po vaše (beri: ga ni), vendar spet po isti logiki je tudi moškemu za dopustiti, da si potem tudi sam vzame pravico glede tega v svoje roke in se odloči ali bo razmišljal o drugih variantah…

Skratka, vedno lahko argumente tudi obrnemo in namesto, da se vedno izhaja, da je prevara vzrok vsem problemom, ki sledijo se je za zavedati, da je tudi prevara zgolj posledica nečesa drugega, na kar pa se ves čas pozablja, saj bi v potem dosti krat prišli do zaključka, da ni le moški tista sv…ja, ampak je bil zgolj pahnjen v neko ravnanje zaradi ženske…

Vsako ravnanje ima na drugi strani vedno neko posledico in vedno gre le za tehtanje velikosti plusov in minusov.

V tem primeru je za žensko uveljavitev njene volje za njo predstavljal nek plus, vendar je hkrati povzročila na drugi strani minus v obliki prisile moškega glede razmišljanja o drugih variantah, o čemer pa sama očitno ni razmišljala, in smo spet tam – zvonenje po toči…

LP

Močna- hahaha, daj no, on jo vara ona naj bo pa zdaj vsa prijazna do njega in naj gre preko sebe, zato, da ga bo on še zmer naokoli namakal, ona pa še zmer vse vedela, ampak raje bila tiho??

Pa kake babe ste to ve? PREDPRAŽNIKI!!

Erick, kako ljubko branje enega kroničnega varalice! A si sploh prebral kaj je napisala Tessa?????? Ali si sploh sposoben zapisano razumeti????

Ti si pal en zlo nepartnerski potencial :)) Seveda nihče moškemu tega ne preprečuje, da si išče sex drugje, niti slučajno ne :))) Samo zakaj pa taisti mošlki laže ženski, da si želi z njo partnerstva, veze ali se z njo celo poroči in ima otroke, aaaa?????

Partnerstvo, veza in zakon je ekonomska in intimna skupnost dveh ljudi in sex je le majčken delček med vsemi elementi te skupnost.

Preberi si kakšno knjigo o sexu npr. v vsaki piše, da je sexa v vezi premosorazmerno s količno moškega ukvarjanja z gospodinjstvom in otroci :))

In seveda dokler par ne živi skupaj in se le “dobiva” nima nobenih partnerskih problemov in skrbi in je seveda ženska voljna sexat saj je sproščena in spočita :)))

Nezreli osebki, ki ne znate prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, niti odrasti in prevzeti nase odraslih opravil kot je skrb za vsakodnevno življenje (=gospodinjstvo), ali postati odrasli skozi starševsko vlogo in vidite v partnerstvu le izpolnjevanje svojih prebujenih (telo je pač zraslo medtem ko možgani niso) sexualnih potreb si pač fuk plačujte (žal je družbeni problem v tem, da je vse preveč ljubic, ki iz takšnega ali drugačnega namena računa ne izstavijo takoj ob opravljeni “storitvi” al pa je ta “z zamudo” izstavljen z “obrestmi”) in predvsem ne lažite ženskam, da pridete zastonj v njihove postelje.

Ženske smo rade ljubljene in zelo zelo rade imamo intimnost s človekom, ki je kakovosten ljubimec (si se kdaj vprašal ali mogoče tvoji akciji ne manjka kvalitete??? Pa ima žena nekakovostnega sexa dovolj in se mu raje odpoveduje, je pa tolk pozorna (spoštljiva, uvidevna) do tebe, da se ti tega niti ne upa direkt povedat) in pozoren partner. Pozoren je tisti, ki zazna potrebe posamezne ženske in jih je pripralvjen izpolnjevati (poznam npr. razkurjeno ženo tipa, ki ji je podaril jeep in samovoljno prodal njen mali mestni avto..a misliš, da je ta v zakonu srečna??? Ne! Zaradi kroničnega nespoštovanja razmišlja o ločitvi, navkljub izjemnemu finančnemu blagostanju, ampak tip z vsem denarjem pač ne razume kje so njene potrebe, ker se nikoli ne potrudi zanjo, če me razumeš? Ona rabi mestni avto, da lahko parkira po svojih opravkih in ji tista velika gara nikakor ne pride prav, štekaš?)

Bravo Tessa za realne in kakovostne odgovore!

NI mi jasno kako lahko veš, da te vara ti pa kar mirno si tiho?

Saj res, a ne zahtevaš zase enega normalnega kvalitetnega spoštljivega odnosa od partnerja? Al se tako malo ceniš, da ti je dovolj, če ti natvezi laži, da je bil “le seks” ?

Samospoštovanje..

In to da ostajaš z njim, je zato, ker iščeš izgovore zakaj ne moreš iti stran, ne da zares ne bi mogla. Izgovore je vedno najlažje iskati.

Kaj pričakuješ zdaj, da ti bomo povedali?

Misliš, da sta dober zgled za otroke? A veš, da se vzorci prenašajo, kaj misliš, kako bo reagirala tvoja hčerka (če jo imaš), če bo dobila eno varalico- reagirala bo tako kot ti, ker bo to po tebi povzela.A ji privoščiš, da ima varalico ona pa ” ne more” stran? Da se tako malo spoštuje…

In še to me je zmotilo- ne veš če je šel z njo do konca? Torej, če ni šel si mu pripravljena kar oprostiti n pozabiti? Koliko se res ti ceniš, a ne zahtevaš nekega spoštovanja…
Škoda besed.

Sem ženska, pa se popolnoma strinjam z Erickom.

Tudi jaz sem si poiskala ljubimca po nekaj letih ne-sexa doma.

Mislim, da ni humano, da od spolno zdravega človeka (moškega ali ženske) z normalnim libidom kdorkoli pričakuje, da ne bo seksal. Nekaj časa zdržiš, vztrajaš v neprostovoljnem celibatu in se trudiš na 1001 način, da bi partner spet želel seksati s tabo (skrbiš za postavo, seksi perilo, za prijaznost, dovolj nežnosti in pozornosti ipd.), potem pa nekoč obupaš in poiščeš drugje.

Taka je realnost.

Na tem forumu berem samo – če nočeš biti zvest, se najprej loči.
Jaz bi rekla tudi za drugo stran – če nočeš seksat, se najprej loči.

Mislim, kakšen je sploh zakon brez intimnosti? Ker brez seksa tudi čustvene intimnosti ne more biti.

Ti bi ostala in stisnila zobe, kdo ti pa garantira, da bo on ostal s tabo? Ko bo videl tvojo nemoč, da nimaš kam, bo veselo varal, ko se bo še zaljubil v drugo in ne zgolj skočil čez plot, te bo postavil pred vrata. Ko se zveza začne krhat na tak način, sta dve poti- ali se ženska čisto poniža, ali pa najde izhod in očuva svoje dostojanstvo.

Lahko se kregamo kaj je prej kura ali jajce ampak menim, da je za kakovosten sex nujno potrebna čustvena intimnost. Sex pa ni pogoj za čustveno intimnost, nekateri (psihologi jih diagnosticirajo kot čustveno poškodovane osebke, ki so bili v otroštvu podrvženi takšnim in drugačnim zlorabam in jim je primankovalo pristne starševske ljubezni in družinskih odnosov) pa lahko sexajo tudi brez tega (to je družbeno dejstvo, ker je v družinah neboj anomalij!).

Čustvena intimnost JE pogoj za dober odnos, vezo.

Absolutno se strinjam z vsemi, ki pravijo, da naj se vsak, ki noče biti zvest pač loči. Čustveno nezreli in poškodovani osebki pač ne predstavljajo dobrih partnerjev. Resnično ne razumem zakaj je toliko honavščina pri fukfehtarjenju moških, ki se pretvarjajo, da želijo v zvezo z ženskmi, ki si želijo otzroke in partnerja v pravem pomenu besede… Čeprav poznam tudi obratne primere, da ko je ženska tipu jasno povedala, da jo zanima le sex in nič drugega se je ta zacopal pa pričakoval, da mu bo špilala partnerko…

Mah, če bi ljudje poznali sebe in bili iskreni najprej do sebe potem pa še do drugih bi bilo vseh teh problemov mnogo manj. Bi se mogoče le našli primerki s podobnimi potrebami. Saj poznam celo hoardo kakovostnim partnerskih moških, ki jim partnerstvo, čustvena intimnost, starševanje in žena ogromno pomenijo. In tisti večinoma doma nikakor ne stradajo sexa :)))

Tako kot pravi Tessa, za žensko odklanjanje sexa je ogromno odgovornosti pri moškem. Je pač ne zna nakurit. Naj se mal zamisli najprej nad saboi!

Se pa strinjam z Joži, da je obratno mnogo težje, ženska ne more biti kriva za moško nezanimanje za sex (in ga težko “lovi”…saj vlogi ne moreta biti čisto obrnjeni. Si pa ogromno žena najde ljubimce ravno zaradi nepozornosti domačih mož in pomanjkanja nežnosti doma – a ni čudno Erick? Kaj čmo, pride pač takšen ljubimec mimo, ki zna vzbudit ženskost v navidezno sexualno mrtvi ženi. (se ne bi čudila – ob stališčih, ki jih izražaš v svojih spisih se npr meni želodec obrača, da bi se me kdajkoli dotaknil – da te morda tudi tvoja žena vara s kašnim pozornim ljubimcem)

Na, pa smo spet tam: če odklanja ženska seks, je kriv moški, če ga odklanja moški, pa ni kriva ženska. To enostavno ne drži in tisti, ki to zapiše bi se morda moral malo vprašat od kje izvira njegova jeza do nasprotnega spola.

Če pa že vzamemo takšno »teorijo« kot alfa in omega, potem je na mestu protivprašanje: zakaj vraga pa si potem ženska izbere slabega ljubimca za življenjskega partnerja? Ker po vsej verjetnosti on ni postal slab ljubimec včeraj (kar je časovno zelo blizu dejstvu njenega odklanjanja seksa), ampak je bil tak verjetno že precej prej (recimo, da odmislimo obdobje najbolj intenzivne zaljubljenosti). In tu bom spet ponovil besede neke moje znanke, da obstajata le dve vrsti moških: ene pooseblja Sv. Duh in druge Sv. Jožef (za manj poučene: eden je otroka naredil, drugi pa mu špilal očeta in pri tem celo življenje stradal seksa). Z drugimi besedami: ni jih malo, ki si svoje partnerje izbirajo pretežno po svojih trenutnih bioloških vzgibih in/ali vlečejo zglede partnerstva iz svojih primarnih družin.

Tudi pri tem bi lahko kakšno rekli o kuri in jajcu. Po drugi strani pa spet ni malo prav takih moških, ki so potem prevarani. Kaj pa to? Zelo velikokrat pa je tudi obratno, da se za moškega, ki so ga gospa opisali kot negacijo naštetega, izkaže da pravzaprav le »nikoli nič prav ne naredi« in »da mu je treba zmeraj za ritjo stat« (no, če verjamemo, da je res tako).

Brez veze je pri prevarah sploh govoriti o krivdi. Krivdi za kaj pravzaprav? Vsekakor pa nihče ne more (tako za moškega kot za žensko) zanikati, da slab odnos ne povečuje možnosti prevare. Seveda ni za to kriv odnos. Je samo katalizator. Krivda za slab odnos pa je na obeh, ki ga takšnega zgradita in posledično torej… (mislim, da mi ni potrebno stavka nadaljevat).

Zakon brez intimnosti je eno veliko sranje! Ni pa nujno, da je izključno seks bistvo čustvene intimnosti.

Če moški odklanja seks, potem nekaj ni prav. Ne verjamem, da NOČE seksat. Moje mnenje je, da utegne imeti težave, morda hormonske, morda upad libida, težave z erekcijo, v tem primeru ne pomaga čipkasto perilo ali striptiz. Enostavno ima dečko problem, ki ga boleče skriva v svoji lupini. Eno je jasno; prisiliti se ga ne da, pa tudi ne sme. Potrebno je ustvariti primerno okolje, da se kljub svoji “hibi” počuti varnega, in se odpre. Morda si je po 40 letu smiselno prebrati kaj o andropavzi, nekatere moške doleti prej, druge kasneje, neke pa že zelo zgodaj. Težava pa je v tem, ker mnogo žensk doživlja višek svoje seksualnosti po 40. letu, moškim pa je “veselje” že v počasnem upadu. Kako hudo in dramatično pa lahko moški svoje težave doživlja, ženske verjetno ne bomo nikoli dojele. Poskusimo vsaj razumeti.
Če kljub prizadevanju do razkritja ne pride, potem sem mnenja, da si ženska lahko vzame pravico do normalnega seksualnega življenja. Enako velja tudi obratno. Za oba spola pa je odklanjanje in nedotakljivost partnerjev zelo boleče.