Najdi forum

Klasika:Zaljubljena v ljubimca

Joooj kako se mi je zapletlo življenje. Da na kratko opišem. Z možem sva skupaj 5 let in imava majhnega otroka. Ker imava v odnosu oz. tudi na splošno veliko problemov sem se nekaj že nekaj časa počutila izžeto. Potem pa sem spoznala njega. Idealna priložnost za sex, vedel je da sem zasedena, ampak mu je bilo vseeno in še sam je predlagal da bova zelo diskretna. Nekajkrat sva se dobila pri njemu, se imela zelo lepo, samo sex in nič drugega (brez objemov ali sladkih besed). Zdaj pa se mi dogaja to, da non stop premišljujem samo o njemu. Ne gre mi ven iz glave. Ves čas bi rada bila z njim, vsakič bolj opažam kako ima dobre lastnosti, kako lep par bi bila skupaj. Pa ne več samo sex, rada bi ga objela, šla z njim nekam v javnost, a ne smem. Zaljubljam se. In to zelo. Včasih mi je žal, da sem si že tako zgodaj ustvarila družino, a vse je šlo tako hitro. Če ne bi bila z možem, bi želela biti z ljubimcem. Zelo. Doma sem zelo nesrečna, imam ga v glavi in vedno gledam e-pošto, če mi je kaj pisal. Dogovorjena sva da se občasno (cca 2krat mesečno dobiva). In samo sex. Rekel mi je da si on želi resno vezo in da si išče punco in ko jo najde, se ne bova več vidla. Bojim se tega dne. Gre se tudi za to, da on o meni ve nasplošno zelo malo, ve da sem zasedena, za otroka mu nisem povedala, všeč mu je moj karakter in zunanjost, ampak ne ve veliko o moji preteklosti. Ah, žal mi je da je šlo tako daleč. Ampak ko mi piše, če pridem se mu ne morem upreti, kar vleče me k njemu. Mož ne sumi popolnoma nič. Počutim se zelo slabo, ampak prosim samo to, da me ne obsojate da sem slaba mati, ker na tem področju nič ne trpi. Gre se samo za moja čustva, to da sem se zaljubila in najdla moškega, ki si ga želim za moža ravno v ljubimcu. Sranje. Najhuje pri vsem pa je da tega ne morem nikomur povedati, niti prijateljicam, ker me je res sram. Tiščim v sebi in počutim se kot da bom eksplodirala. Želim videti mnenja, nekoga ki je bil v podobni situaciji in kako se je izšlo.

In kaj bi hotela slišati?

Upam, da je tudi tvoj mož tako kot ti, da ima tudi on ljubico.

kako se zaradi izžetosti, problemov v odnosu odločiš za zadovoljevanje sexualnih potreb? Punca nauči se razpoznavat svoje potrebe in le svoje!

Verjamem, da si v slabem položaju in da se počutiš slabo. Po moje je najboljše, da se pogovoriš z ljubimcem, če sem prav zatopila je pravzaprav frej, če bi vidva lahko postala kaj več. In pogovori se čimprej, da res ne zabredeš! Vsak dan več bo še hujše ob razhodu! Če bo odgovor nikalen potem boš pač morala popiti grenčico in se mu odpovedati obenem pa resno razmišljati o svojem odnosu doma – should I stay or should I go!
Če pa bo odgovor pritrdilen potem pa takoj zaključiti tisto domačo zgodbo, se osamosvojiti, preseliti na svoje, urediti ločitev in poskrbeti za otroka. Potem pa..ko boš vse to uredila pa se lahko začneš počasi spoznavat in približevat z ljubimcem – upajmo, da bo čakal – in morda vama uspe ali pa tudi ne (ker se definitivno premalo poznata, za spoznavanje pa nimata možnosti, fact!).
Ne glede na ljubimca, če meniš, da je obstoječa veza slaba potem se ukvarjaj z njo in reševanjem nje oz razpletanjem nje ne pa z ogleodvanjem za sex priložnostmi – več kot očitno nisi bejba za avanture!

nova
Uredništvo priporoča

Gre se zato, da sem sprva želela samo sex in nič drugega, ampak več časa ko sem preživela z ljubimcem, bolj sem se zaljubila…
Je zelo zapleteno, zakaj sem sploh prevarala partnerja, težko je s prstom pokazati na tisto nekaj, kar me je pognalo v to, ampak dejstvo je da sem. Vem da ni lepo, da je greh, ampak ko pomislim na sex z ljubimcem, mi ni žal. Vse bi bilo ok, če se ne bi vpletla čustva. Ljubimec, bi verjetno bil z mano, če bi pustila moža, ampak tu se pojavi dilema. Lahko se pošteno opečem. Najraje bi imela oba!
Verjetno se počutim tudi zelo osamljeno, ker sem ves čas sama z otrokom, mož ves čas dela, včasih se mi zdi kot da sem samohranilka. To sem možu že rekla, samo je narava njegove službe taka. Sem pa še kar mlada in mi je izguba življenja, ves čas preživeti sama. Rekla sem si, no bom poskusila še z drugim, da bi imela izkušnjo več in bom lažje živela- ampak sem se zaljubila. To je zadnje kar sem hotela. Še sama ne vem kaj bi, sem čisto zmedena, možu govorim ves čas kako ga ljubim in pogrešam, ljubimcu pa pišem da si ga želim. Uh!

Lockness, ja lahko da jo ima, samo ne bi rekla.

Ne obsojajte me si dejala. Obsojal te bo mož, pa otrok, pa družina ker si tako brezbrižna.
Te mož pretepa, je alkoholik, te ne spoštuje, nima rad otroka, se vlači okoli z drugimi ženskami.
Pa ne sedaj z nekimi puhljicami kako si se prehitro odločila za moža in otroka. Tudi moža si izgleda imela zelo rada da imaš z njim otroka a ne.
Pa ti gre prelepo in potrebuješ seveda ljubimca ki ti da strast in iluzijo kako bo tako vse življenje.
Pa si v to prepričana? Tudi v moža si bila nekoč zelo prepričana a ne.
Naredila boš žal tako kot ti tvoj ego narekuje in zna se zgoditi da nekoč na svoji koži občutiš kako zelo boli ko spoznaš da tisti za katerega si mislila da te ima hudo rad pokaže da ni tako.
Tvoj ljubimec si želi sex in ga dobi. Kako si prepričana da te želi z otrokom vred in z vsemi preglavicami ki jih bo definitivno prinesla ločitev. Mogoče jo celo pobriše ko bo prišlo do tega.
Pa te nebo več želel in si najde eno novo in seveda obstaja možnost da ostaneš sama.
Da ne bo izgledalo da govorim na pamet ti povem da poznam kar nekaj takšnih primerov.
Ko jim je bilo tako dolgčas in so iskali adrenalin v skrivanju in strasti. No večji del se ni obneslo.
Govorim večji del. Obstajajo nekatere izjeme a so v manjšini.
In moje mišljenje odkrito je da si ti niti ne zaslužiš dobrega moža. Mogoče potrebuješ takšnega da nekoč spoznaš kaj si imela in zavrgla.

Tako to žal je

zoro ko si že ravno dregnil v to, ja mož me včasih tepe. Ne spravi me ravno na urgenco, ampak če se kregava in mu ne pustim do zadnje besede, me udari, vrže ob tla, brne, davi.. ni ravno pogostoi je bilo pa že kar nekajkrat. Do otroka ni nasilen! Nasplošno je uredu človek, ampak pravi da ga samo jaz na tem svetu lahko tako spravim ob živce da me udari in potem mu je žal in se tudi joka.
Glede ljubimca, nisem mu povedala da imam otroka, zdi se mi da misli da ga nimam, ker se nič nisva uvezi tega pogovarjala, pa tudi na prvi pogled mi nihče ne bi rekel da sem mamica, ker zelo mlada izgledam. Ne vem kako bi reagiral če mu povem. Ker sem mislila samo za sex, se mi to ni zdelo pomembno da bi vedel. Zakaj le, če samo one time sex in konec, ampak se zdaj kar redno srečujeva, za kaki 2 uri. Se mi pa zdi, da tudi on začenja malo več čutit do mene. Po moje bi bilo najbolj pošteno da kar takoj zaključim vse, in ga prebolim predenj pride predaleč. A tako si ga želim. Želim si z njim imeti nekaj več in ubija me to da ne morem ker sem že zasedena.
Se pa strinjam s tem da bi lahko nekoč zelo obžalovala kaj sem izgubila, ker preden sem spoznala ljubimca, je bil moj mož moj sanjski moški. joj, boli me že glava.
Vedno sem se bala, da bi me mož prevaral, zdaj pa mi je nekako vseeno, mogoče si želim da tudi on izkusi to kar sem jaz, zato da bi mi bilo lažje. Ker je tudi on tako kot jaz zelo mlad. In mi ga je žal. A hkrati ga nočem izgubit. Joj razcepljena sem.

Atlantida

Ja, verjamem, da je nima. A bi bilo dobro, ko bi jo imel. Ti si ne zaslužiš svojega moža. Kar pojdi k ljubimcu. Tja pašeš. Med varalice.

Ženska, ustavi konje. Zadihaj in začni trezno razmišljati.
Če se greš take stvari, potem moraš imeti vsaj malo trdo kožo.

Preden si delaš nevem kake načrte v glavi, se malce pogovori z ljubimcem. Morda so njegovi plani povsem drugačni od tvojih, morda tebi v plus, morda v minus.

Predvsem pa bodi iskrena sama do sebe, pozabi na občutke krivde in sramu in si iskreno poglej v oči, srce, kaj pravzaprav sama želiš.

Pa umiri se, pusti, da preteče malo vode med vama z ljubimcem, potem boš bolje videla stvari.

Atlantida, tvoj problem sploh ni ljubimec, tvoj problem je, da si žrtev nasilja in to lastnega moža. Daj naredi nekaj na tem področju. In tipična izjava nasilneža je, da ga žrtev sprovocira … in da ga lahko samo TI tako sprovociraš. Ni res, ampak samo nate se upa spravit, ker je drugače ena navadna reva oz. točno ve, kje so meje – pri tebi jih pač enostavno noče spoštovat.

Sem strogo proti varanju, ampak v takih okoliščinah bi ti rekla, da če rabiš berglo v obliki ljubimca, da se boš rešila bolnega zakona, od katerega razen udarcev nimaš bogvekaj, jo izkoristi!

Mislim in upam, da komentatorji še niso uspeli prebrati tistega o tem, da te mož tepe, brca, davi….
Ne glede na ljubimca, punca, BEJŽI OD MOŽA! Ni važno, koliko potem joka, dejstvo je, da te tepe. Če te sedaj, te bo vedno!!!! In potem bo vedno jokal, zato: stran od njega! Potem boš pa lahko s sedanjim ljubimcem, brez njega, s kom drugim… kakor ti bo pasalo.
V ljubimca je pa jasno, da si se zaljubila. Če si poštena do same sebe, itak veš, da si lahko z nekom samo, če nekaj čutiš do njega.
Vendar, ponavljam, to zdaj sploh ni bistveno. Največji problem imaš itak doma.

in ne razumem kako lahko toleriraš nasilnega moža, ker on to glede na opis dejanj vsekakor je (pa ne ga spet opravičevat kako je dober bla bla bla). Tvoj problem je v odnosu z nasilnim človekom in ne v zaljubljenosti v ljubimca – le-ta ti služi za fajn kuliso, da lahko zakriješ mizerijo v kateri se nahajaš pri možu. Ne, realnost ne bo izginila, še vedno je tam zadaj!

Kot pravi Joži, zazri se sama vase in poglej kaj si v življenju želiš in kaj zmoreš.

Kot samohranilka se začni počutit takrat, ko ne boš ostajala ob možu zaradi (med drugim) finančne varnosti.
Do takrat si pa navadna mrha, ki enega cuka za k*, drugega pa za keš. Bo šlo?

Hmm vprašanje če bi bil ljubimec s tabo seveda če bi bila samska?Samo jaz pa mislim,da ti je prelepo,premalo imaš problemov sicer bi se ukvarjala z drugimi stvarmi.Kje so tvoji hobiji?In mislim če bi delala na sebi si verjetno nebi umislila ljubimca ker bi se osrečevala z tebi ljubimi stvarimi.

Hvala vam za nasvete, Yo_ za keš ne cukam nobenega, sem zaposlena in bi tudi sama brez problema shajala finančno.
Sem veliko prejokala zaradi udarcev, ampak sem imela vedno v glavi :”joj trapa, zakaj nisi utihnila”, ker ko se kregava in ga že vidim da je z živci na koncu, jaz še kar naprej iščem prepir. Sem taka oseba, da rada izrazim in poudarim svoj prav in dejansko sem ga res sprovocirala do konca. Na splošno on ne pije in ni tipični nasilnež, ima zelo rad otroke in živali, in jaz sem res edina ki jo je kadarkoli v življenju udaril! Tega mu sicer ne bom nikoli oprostila ampak, se mi to ni zdel dovolj pomemben razlog, da se razidem z njim. Se ne dogaja to non stop, tam nekje 1do 2krat letno, oziroma, ko obema popustijo zavore.
Mah sem včeraj zelo premišljevala, ma ne bi upala tvegati in vse pustiti zaradi ljubimca. Zdaj imam dom, družino, službo imam blizu, a ljubimec je kar daleč stran od mene. Pa verjetno tudi on ne bi želel biti krivec za razpadlo družino, ampak si želi verjetno sam ustvariti svojo z žensko, ki še nima otroka.
Preprosto, morala ga bom pozabiti in preusmeriti misli drugam. Ker zdaj se vsakič, ko me kontaktira, kar stopim v sebi.
Moža imam sicer še rada, ampak nisem več zaljubljena v njega, vem da bi enkrat bilo tako tudi s kom drugim.

Ti si dobesedno NEUMNA! Ni se ti zdel dovolj velik razlog za razhod, če je nasilje??
Ja no, kot vedno pravim, pol pa trpi pa ne jamraj!

Bogi otrok, še eden bo žrtev nasilja, zaradi fotra in seveda MAME, ki nič ne ukrepa ker je preveč egoistična in skrbi za svojo ritko only!

Atlantida, nasilje nad tabo in vajini prepiri so tudi nasilje nad otrokom, pa če jih ima mož še tako rad z vsemi živalcami vred. Vsako nasilje v družini je hkrati nasilje nad otrokom, saj mora poslušati, gledati stvari, ki jih ne razume, ga prizadenejo in bolijo. Tvoj mož pa je vseeno še vedno navaden oportun nasilnež, ki se drzne spravljati na šibkejše od sebe. Morda si res kriva za svojo polovico prepira in za svoje ostre besede, nikakor pa ne za udarce, ki jih dobiš.
Pa še to: tipičen nasilnež ne obstaja in če misliš, da so to samo nizko izobraženi, revni pijanci, se bridko motiš. Te nam je pač laže prepoznati, ker so klišejski, medtem ko takim finim ljudem, kot je tvoj mož za okolico, nikoli ne bi pripisali, da dvakrat na leto potolčejo svojo ženo na tla in jo davijo. Taki pa že ne počnejo tega, no.
Moža pusti zaradi sebe, ljubimec naj ti bo samo oporna točka, če jo res potrebuješ. Imaš dom, v katerem nisi varna pred udarci in tvoj otrok ne pred nasiljem, imaš družino, vendar varaš moža, ki ga imaš “sicer še rada” – karkoli že to pomeni …

Ja, no sej. Torej sem kar prav napisala.

Ah daj nehaj no. In v enem dnevu si prišla do tega razsvetljenja? Joj mi greste take, se opravičujem, kokoši na jetra. Itak da boš furala s to zgodbo naprej, dokler te ne bo po glavi usekalo…..

Se pravi, odločila si se za svojega moškega in to je to. Se pravi nikakršnega občutka krivde, ker ga serijsko varaš?

Hladno razumska odločitev v prid lastne ritke? Jaz upam, da te mož čimprej nagrunta, ker ga zraven tebe nič lepega ne čaka v prihodnje.

Prav zanima me na kakšen način pride do tistega 1-2x letnega prepira s fizičnim nasiljem. Verjetno tudi ti mlatiš njega, a ne?

Ni se ti zdelo pomembno, da mu poveš da imaš otroka?? Kaj pol si svje otroke zanikala? … nimam besed… al nisi upala povedati, ker se bojiš, da te ne bi ljubimec skenslal- to bo prava ja.
trapa!!

New Report

Close