Moja zgodba…vse bi dala, da to ne bi bila :(
Niti ne vem, zakaj to pišem, nikogar ni, ki bi mu lahko povedala, razen domačih, ki pa ne štejejo…. 4 leta nazaj sva se spoznala, imel je kup prijateljic… in se je odločil zame. Po slabem letu sem odkrila CD, na katerem me je prevaral s poročenim parom, ki ga je spoznal na netu. Skesal se je, bojda je šlo samo za eksperimantiranje… Oprostila sem mu, verjela da je to res. Danes imava 2 otroka, starejši ima 2 leti, mlajši je včeraj dopolnil 3 mesece – jaz pa sem pred 5 dnevi odkrila, da je spletno še kako aktiven, in to od mojega 8. meseca nosečnosti dalje, ko sem sama hkrati še zaključevala podiplomski študij… Zadevo je odkril moj oče, ko je moj dragi pozabil zapreti okno na netu. Oče mojih otrok je bil ravno s sinom v bolnici, ko so se moji odločili in mi povedali, hkrati smo spremljali dogajanje na netu – iz bolnišnične sobe je v enem popoldnevu poslal 113 sporočil! Ko se je naslednji dan vrnil, so ga čakali kufri. Odšel je, ves skrušen in trdil, da je bila vse skupaj provokacija. Ker sem sposobna ženska, sem se igrala detektivko in vdrla na mail account ter odkrila, da eno od naslovnic pogreša… ker v svojih oglasih na netu je oglašal, da ima stalno ljubico, s katero iščeta še en par oz. kogarkoli za seks, meni je seveda vse zanikal. Ne morem verjeti, da nam je to naredil, otrokoma, ki nista nič kriva, in meni. Živim v majhnem kraju in ker se sramujem povedati, kaj je naredil, bom samo tiho, s skalo na srcu. Bojim se, da bi pomilovali moja sinova, še preden začneta dobro živeti. Moj “dragi” si je v istem kraju našel stanovanje, da bo lahko v pomoč meni in otrokoma, da bo imel stike z njima. Še vedno trdi, da so bile vse provokacije, da me ni prevaral. Še vedno ga imam rada in del mene si obupno želi, da to ne bi bilo res, da to ni moje življenje. Ne morem dojeti, da bom sama za vse napore, še bolj grozno pa, za vse lepe trenutke in spomine na prve korake, besede, ….. drugega otroka, ki jih ne bom imela s kom deliti. Zakaj jaz, je vprašanje v glavi, ki si ga postavim vsaj milijonkrat na dan. Zakaj moji otroci????? In potem vprašanja, ki sledijo… kdaj bom spet našla nekoga (če sploh), ki se bo zvečer stisnil k meni, ki me bo pobožal, ki me bo imel rad? Bom sploh še kdaj zaupala? Bom sploh zmogla sama vzgajati dva prelepa, a zahtevna fanta?
Saj ne vem, kaj naj… po eni strani bi ga vzela nazaj, iz golega strahu pred samskim življenjem. Zvečer porabim dve uri, da spravim otroka spat, pa še to s pomočjo staršev, ki živijo v isti hiši. Do televizije ne pridem več, utrujena padem dol, potem dojenje, prebujanje, zjutraj pa vse od začetka, sama, samcata… Če ga vzamem nazaj, bom imela pomoč, sinova bosta imela očeta… SEM NORA?! Nikoli mu ne bom oprostila, ne glede na vse, je ni stvari na svetu, ki bi jo lahko naredil, da mu oprostim… a strah je ogromen, bojim se, da ne bom zmogla, da se bom zlomila, nimam nobenih prijateljic, sem bolj zaprte narave in to me dodatno ubija v tej situaciji. Mala sta oba bolna te dni, in že nekaj dni nisem zapustila hiše, ker ne smeta ven. Zmešalo se mi bo, tedni in moje življenje tečejo, jaz pa umiram….. :(((( Otroka, ki nista nič kriva, pa imata trenutno sitno mamico, ki nima potrpljenja z njima, ki ni nasmejana, ki je nenehno pri opravljanju nujnih opravil in nima časa za ti dve bučki…Nikoli v življenju si ne bi mislila, da bo to doletelo mene. Ok, po toliko letih zakona bi še šlo, ne pa takole…
Kako naj si pomagam? Izgledam kot zombi, ves čas mislim nanj, kaj mi je naredil…
Prvič v življenju me je res strah prihodnosti….
:(((
Te razumem. Ampak same se bova morale odločiti, kaj naredit. Saj moja zgodba je podobna, samo ti si na začetku zakona, jaz pa po dolgih letih (očitno sem mu preveč zaupala in nisem niti pomislila, da bi bil on zmožen kaj takega), misliš da je kaj drugače? Otroci so že večji in razumejo, težko jim bo pa ravno tako, še posebno, ker so mislili, da je v zakonu vse v redu. Saj je bilo, brez varanja, bi bilo super. Enkrat sem mu odpustila, naj mu še enkrat?
Vse lahko doleti vsakogar..
ok prvic je slo za eksperimentiranje,drugic pa to ni bilo vec eksperimentiranje,ocitno mu je bilo prvic vsec in je iskal se..
si morda pomislila,da je biseksualec,da so mu vsec enako kot zenske tudi moski,ce isce pare,ce mu ena ljubica ni dovolj..veliko je danes prikritih bisexualcev in pa tudi gejev..
tvoje zivlenje ob njem ne bo lahko,to se moras zavedat,ce ga bos vzela nazaj,moras se pripravit na to da bo skakal okoli,tudi zascitit se moras pred spb..to so nevarne stvari,cim je v igri vec oseb in to razlicnih(razlicni pari,ki neves s kom vse to prakticirajo)si lahko izpostavljena veliko bolj resni zadeve od tvoj strahov pred biti samski..
ce se odlocis za locitev in ce ima otroke res rad in je pripravljen skrbeti za njih izmenicno s teboj,potem ne vidim problema okoli otrok,sploh zdaj ko sta se majhna in se niti se en zavedata v popolnosti novonastale situacije-to da oce ne zivi z njihovo mamo,bo toliko lazje..
ti se pa v roke vzemi,verjamem da je sok zate in da si razocarana in razzaloscena vendar zavedaj se da sta tam dva otroka,ki morata biti st.1,tudi pred tvojimi lastnimi zakonskimi problemi ki jih imas s poskocnim mozem.
bodi močna in vstrajaj! ne vzemi ga nazaj! boli, boli, jasno je da boli…bolelo bi vsako, sploh zaradi
otrok. Ampak, otroci niso zakon, niso partnerska zveza, so produkt zveze. Kaj boš TI imela od
življenja če ga vzameš nazaj? nenehen strah da bo spet skočil, vseeno kam? boš lahko tako živela? ti bo to streglo po živcih? otroke ti bodo pomagali starši, sigurno boš dobila vso pomoč.
Čez čas bo bolje, srce se bo počasi umirilo… on kot oče ima pravico do otrok in DOLŽNOST da
skrbi za nje, sodeluje pri vzgoji, samo do TEBE nima več nobene pravice. Mogoče je to pot katero
moraš prehoditi do boljšega življenja, novega zaupanja v moški rod. Upati moraš in sebe prepričati
da si naredila PRAV. Verjemi pa, da na svetu še obstajajo moški ki so vredni ljubezni in zaupanja.
Našla boš ljubezen, samo poslušaj svoje srce, in pojdi naprej, tako kot si začrtala. Vse dobro in
srečno na poti!
Lej, po mojem je zdravilo za tvojo situacijo to, da se naučiš biti praktična.
Prvo – poskrbi zase. Nauči se, da zadeve niso črne ali bele, ampak – sive. Nekje vmes.
Nikjer ne piše, da moraš tipa vzeti nazaj. Zakaj že? A to ti pa ni prišlo na misel, da sta otroka
tudi njegova, s tem pa tudi skrb zanju? Ok, dojiti ne more, lahko pa komot skrbi zanju
par dni v tednu, enkrat, ko bo dojenje mimo.
Kje pa piše, da moraš skrbeti zanju samo ti? Klasična napaka na novo ločenih mamic. Vse
same. Zakaj? Zakaj se pretgati na pol?
Če je tip kurbir, sploh ni rečeno, da ne zna biti dober oče, poleg tega otroka rabita očeta.
Torej?
Boš videla, da to ni slaba rešitev. Ko bosta otroka pri očetu, boš lahko VDIHNILA, si spočila,
naredila kaj zase. Lepo vztrajaj pri rednik stikih z očetom, pa boste vsi zadovoljni.
Drugo – tole utrudljivo obdobje, ko so otroci majhni je – čeprav zdajle zgleda večno – v bistvu
precej kratko. Deset, petnajst let. Ampak a si predstavljaš toliko časa deliti življenje s patološkim
lažnivcem, ves čas dvomiti, ves čas preverjati, VEDETI, da ti laže in goltati vedno bolj bedaste
izgovore? Upam, da se ceniš bolj kot to.
Joj, kako to boli.
Prosi starše, naj ti več čuvajo otroka, pa četudi dojenje kombiniraj s flaško.
Sigurno ti je vse v življenju odveč in preveč. Meni je v podobni situaciji pomagala le zakonska terapija in čisto nič drugega. Že prvi obisk.
Glede partnerja pa: ko bo sprejel odgovornost, priznal početje in vso grozo, ki jo je ustvaril, morda še ima smisla poskusit z njim. V nasprotnem primeru te bo uničil. Čeprav boli ko hudič, ne hodi k njemu po odgovore in vedi, da nisi kriva. Lahko si še tako popolna ženska, a z njegovim početjem nimaš zveze. To je njegova življenska zgodba, s tabo ali brez tebe bi počel isto.
Prečitaj, kar bi ti koristilo na forumu partnerska, družinska terapija, pokliči in pojdi po pomoč. Zate obstaja upanje, da končaš s tem pošastnim vzdušjem. Otroka pa rabita, bolj kot tvoje mleko, zadovoljno mamico.
Zakaj ga vzet nazaj, pesek v oci – razlog pa navajat otroke??
Zivis pri starsih, alooo, jaz sem v tujini bila sama z dvema otrokoma ki imata manjso razliko v letih kot tvoja, brez starsev in sem zmogla, sicer je bilo res res tezko in sem bila vcasih combi, samo ko se hoce, ni problema. Neprespane noci itak da so ce so otroci bolani, cetudi je partner tu, tezko je ko so otroci majhni, cetudi je partner normalen zraven.
Glede na to da te je varal, si imela vec problemov z njim kot z otroci. Ti nisi zmatrana od otrok, ampak od njega. Otroke pa isces za opravicljiv razlog, da ga vzames nazaj. Pa se v hisi s starsi zivis, alooo, meni ne bos pisala kak ti je tezko, ker ti niti priblizno ne more bit glede otrok tezko, kvecjemu ti je tezko ob tem krutem spoznanju s kom si bila, s kom imas otroke, s kom si spala, komu si zaupala…
To da si isce z ljubico (ki zaziher obstaja) pare, je njegov fetisch in tega NIKOLI ne bo prenehal, lahko zatre za nekaj tednov, mesecev, prenehal pa s tem ne bo. In, namesto da se bos ukvarjala z otroci in s seboj, bos njega lovila, se borila s svojim nezaupanjem, dvomi .. To NI nobeno spostovanje, partnerski odnos – ta moski spostuje samo samega sebe in gleda tudi samo nase!!!! (kaj ce bi se ti naucila od njega tako gledat nase, npr., pa si vzela prosti cas?)
SAM SEBE IN SVOJE POTREBE JE ZE DAL NA PRVO MESTO, pac si je, kot mnogokdo, ustvaril druzino da ima potomce, da blefira in ko mu je, se malo skrije za fasado NORMALITETE, naceloma pa je njegovo zivljenje vodeno z abnormalnimi seksualnimi fantazijami. Kjer ti nimas mesta. Se manj otroci.
S tem nikoli ne bo prenehal, tebi pa to ni potrebno. Da ne pisem da ti pari najpogosteje seksajo brez kondomov, ker so itak vsi sprevrzeni, navelicani in vodeni samo seksualno, za vse drugo jim je malo mar. Kaj si ti imela v svoji postelji.
Ne razumem pa cemu se ti sramujes, zakaj spet omenjas svoje otroke, da je TEBE sram za njihovega oceta?? Ce bi ti storila nekaj taksnega, bi tvoj sigurno vsem strobil in bi mu bilo malo mar za otroke ali tebe. Tebe je sram pred seboj, ne stojis za seboj, si nestabilna in nesamozavestna (po rojstvu otroka se toliko bolj obcutljiva, jaz sem bila ful no, zaradi hormonov, obcutljiva in ranljiva, a to mine!) – povej vsem zakaj si ga sterala ce ti je da o tem govoris, da je psiho in neodgovoren clovek!
Komu si se sploh dolzna pravdat? Ce hoces povedat, poves, ce ne pa ne – ne isces pa izgovorov kot je “da otroci ne bodo ozigosani”, alooo, pa kje ti zivis? (spet ta dvojna morala, ko se pogosto zensko zakrivi da je sel moski varat). Ta tip bi te itak varal, razen ce bi se ti sla grupne sekse, pa se takrat ne bi bila ziher da nima kaj postrani. Taksnega moskega ENA ZENSKA NI SPOSOBNA SEKSUALNO ZADOVOLJIT in packarija je, da ti tega ni povedal PREDEN JE SPOCEL OTROKE oz. se vezal s teboj!
O tem sem ze pisala, kako mnogokdo skriva in prikriva pred svojim partnerjem seksualne fetishe, se je meni zgodilo podobno nekoc – doma sva imela vse super, a njegov fetish je bil cisto drugje, tako da ni sanse da bi ga mogel takrat najti v meni (moj je imel rajsi starejse zenske – jaz pa imela npr. 25 let, hahah, zdaj sem pa starejsa pa puza za mano). Seveda, ce bi mi to prej povedal, ne bi sla v vezo z njim, a njemu na kraj pameti ni padlo, govorit o tem, ker me ni hotel zgubit in je bil naceloma cisto zadovoljen z mano.
Samo pri tvojem ni resitve, ce bos ti se tako pokvarjena v seksu, sla prek sebe, ga ne bos mogla zadovoljit, ker pacek hoce grupni seks, ocitno uziva v gledanju kako se seksa njegovo ljubico, sigurno ga tudi moski privlacijo in tega mu ti NIKOLI ne bos mogla dat, razen ce se tolko ne sprostis in postanes seksualno se bolj perverzna od njega, hodis v swingerje, hodis na stafete, seksas okoli z neznanci pred njim ipd. Da ne pisem o tem kako to vse po vecini brez kondoma, kako lepo se seksualne bolezni sirijo, blek in blak, a to je taksnim itak vseeno, samo da se gre perverzno do kraja.
Da si pa taksnega imela ob sebi v postelji, celo seksala z njim, je pa spet katastrofa, jaz bi se zagabla sama sebi !! Tako je to, zaupanje je dobro, kontrola je boljsa.
Za otroka pa tip, oz. njun oce lahko poskrbi ne glede na to ce pride nazaj ali ne. Zakaj pa mu starejsega sina ne das cez vikend, oziroma se dogovoris z bivsim, da pride k tebi in cuva popoldan otroke, gre z njimi ven, med tem pa se ti spocijes? Nazaj jemat je neumnost, je oce otrok, stiki z otroci so mu obveza in slej kot prej bos ti prisla skozi tahujse. Eno leto se samo, pa si zunaj. Ne hodi pa nazaj in ne glej nazaj, ker s tem biserom tebi ni srecne prihodnosti. Ne tebi, otrokoma se manj.
Lepo ga uvedi v skrb za otroke kot se za oceta spodobi, vidva greta vsak svojo prosto pot, pa tudi ti pojdi ven ko on cuva otroke, vsaj za dve urci, pa da se sama nekam vsedes, vzames revijo ali knjigo, malo pocvekas s kelnarco in ti bo ze boljse.
Pozdravljena,
ja boli in prokleto boli….
To je bolezen, zasvojenost z netom, sms-ji, …..slikami takimi in drugačnimi…
S tem je povezano vse: prevare, laganja, spletkarjenje, metanje peska v oči,…milijonkrat se lahko pokesa, človek se spremenil ne bo.
Marsikaj sem v zanjih parih letih dala skozi, od tega, da sem ga vedno našla in dokazala njegova dejanja, vedno so krivi drugi in vedno bodo…
Vedno se branil z lažmi, prekrivanjem od majhnih do velikih pokvarjenih stvari..
Vedi pa nekaj, da dan za dnem si postavi načrt in dan za dnem preživi in si reci:
je en človek vreden, da ti pokvari življenje, je vredno, da si ob njem čutiš pa gnus in sovraštvo?
Zaupanje? Tega nikoli več ne bo in to je temelj neke veze.
Naj si bo našel katerokoli pri vsaki bo to počel. Zakaj bi bila to ravno ti in si uničila življenje.
Ko začneš verjeti, da si vredna več kot tega, da te nekdo čustveno zaničuje in dobesedno čustveno izrablja boš začela živeti…
Korak po korak, vse bo še dobro.
Vem pa, da ti trga srce in trga dušo? Zakaj le? Saj nisi ti nič napačnega naredila in vedi, da čas pokaže svoje.
Le pogumno naprej! 🙂
Če Vam čas dopušča, si preberite mojo zgodbo o “moških z interneta”.
Sama sem drugo plat moškega, s katerim sem prijateljevala, lahko spoznala le tako, da sem začela komunicirati z njim preko interneta pod novim imenom. Ker je tako spoznavanje zelo stresno in boleče, Vam ob dveh majhnih otrokih odsvetujem. Zame je bil to edini način, da ga spoznam kakšen je, kajti zgleda da znajo takšni moški izredno skrivati svoj pravi obraz za uglajenostjo, lepim vedenjem, galantnostjo, pripravljenostjo priskočiti na pomoč,…..
Bodite močni, poskrbite za otroka in zase. Ne ozirajte se na okolico, moje mnenje je, ne govorit na glas s sosedi o tem, ker navadno so takšni moški do drugih tako taktni, da Vam ne bodo verjeli, pa še zelo privoščljivi smo sosedom, žal. Poiščite koga v družini, ki mu lahko zaupate, morda Vam kdo tukaj na netu ponudi pomoč za pogovor, pisanje.
Veliko žensk (v današnjem času tudi moških) je samih vzgojilo otroka, ob pomoči očeta ali celo ob njegovem nagajanju. Tudi Vi boste zmogli, če se le boste odločili za to.
NITI POD RAZNO GA NE JEMAT NAZAJ!!!
To, da ste mu spokal kufre in na en-dva-tri vrgli čez prag, je nekaj najboljšega, kar ste lahko storili in pravzaprav odličen vzor otrokom. Ne gre za vzor sovraštva, prepira, jeze, žaljenja … ampak za vzor POKONČNE DRŽE in vzor DOSTOJANSTVA! Otroci tako ali tako pri vsem nimajo nič in nikoli tudi ne smejo imeti. Moraš pa jih učiti z lastnim vzorom, z lastnimi dejanji, ki so odraz odraslega, zrelega dojemanja življenja. Še enkrat, ne uči otroke sovražiti očeta. Uči jih doslednosti in moralne odgovornosti – Z LASTNIM VZOROM!! Najslabši vzor bo zato histerična reakcija “strahu pred osamljenostjo”, zaradi katerega bi bila pripravljena sprejemati gnile kompromise in teptati svojo osebnost. Zaključuješ podimplomski študij – in kaj boš? Doktorica samozaničevalnih ved? Doktorica nasedanja patološkim lažnivcem? Doktorica podrejanja čustveno pohabljenim moškim?
Kar si do zdaj naredila, je bilo vse prav! Zato ne naredi nepotrebne napake! Ne jemlji nazaj neodgovornega, lažnivega, promiskuitetnega desca in ne delaj iz sebe uboge, prestrašene punčke (pred doktoratom????) v trenutku, ko ti lahko napačen korak razsuje življenje! Zaupaj svojim čustvenim in intelektualnim zmožnostim!!
Spoštovana!
Po napisanem sodeč si mlada , sosobna inteligentna ženska, ki se ji je v življenju storila velika krivica. Vem, da ti ni lahko, tudi sama sem mati dveh približno isto starih otrok in vem koliko dela ostaja na tvojih ramenih.
Moje mnenje je, da bi storila veliko napako, če bi tega sebičneža sprejela nazaj, kajti sam ni zmogel niti toliko spoštovana do tebe, kaj šele do sebe, da bi iskreno priznal in obžaloval, torej se je globoko v sebi odločil, da bo vse zanikal in ostal takorekoč navidezno “čist”.
svetujem ti, da najdeš moč v sebi in fantih, ter da si močna zanju. Čas pa celi rane in prinese spremembe.
Želim ti veliko dobrega in srečno!!!!
Draga Betliza!
Mlada si še in zato še ne moreš vedeti, kako hitro čas beži… Otroka, ki sta danes tako zelo majhna in nebogljena, bosta en, dva, tri zrasla. Njune zahteve, žal pa tudi objemi, bodo vse redkejši… Čez par let te bosta potrebovala vsak dan manj, ti pa boš imela vse več časa zase. Vendar, verjemi, koliko je težko, je tudi lepo… Dva otročka imaš, dvojno srečo. Uživaj v njiju, vsak trenutek, četudi je zelo naporno. Kaj te pa navsezadnje lahko osreči bolj, kot pogled tvoje male, nedolžne bučke, njegov nasmeh, objem, poljub… Ne dovoli, da ti nenehna misel na moža in na to, kako bi lahko bilo oz. bi moralo biti, uniči tvojo srečo. Če se boš zavedala, da si srečna, ker si ti to, kar si, ker imaš dva čudovita sinčka, s katerima imaš lep odnos, ker imaš svoja starša, ki te podpirata, ti stojita ob strani in ti pomagata, ker imaš… (saj sama veš, kaj vse) – ti bo to dovolj. Ja, ljudje si želimo tudi dober zakon, partnerja – in ga tudi potrebujemo. Tvoj žal ni bil tak. In to se ni zgodilo samo tebi, tudi drugim se dogaja. Na takšen ali drugačen način. Žal to, da se en partner trudi po svojih najboljših močeh še ne pomeni kvalitetne veze.
Bi te pa prosila, da mi poveš, kako si vse to odkrila. To isto bi prosila tudi KuRoNaKvAdRaT – kajti prepričana sem, da sem v podobni situaciji, a tega nikakor ne znam odkriti. Moj frajer vsak večer čaka, da odidem spat, potem pa računalnik v roke – no, tega ima pred sabo tudi, ko z otrokoma delamo domačo nalogo in če se slučajno približam, se mu po naključju ravno zapre stran… Tudi računalnik ima na šifro, ki je meni seveda ne pove. Zdi se mi, da živi v nekem svojem svetu, jaz pa tega nisem sposobna odkriti. Sem pa slučajno enkrat, ko sva skupaj gledala nekaj na internetu, pogledala zgodovino in videla, da je prijavljen na neke zmenkarije. Seveda je vse skupaj zanikal, da ni bil on, da on teh stvari ne gleda… Čez čas, ko sem dobro pritisnila nanj, pa se je spomnil, da je sodelavec to stran enkrat gledal, pa je hotel samo videti, za kaj gre…. Ja, ja… Vse bi dala, da bi imela možnost, kot si jo imela ti, izvedeti. Ne prenesem, da se mi stvari dogajajo za hrbtom, da ne vem, pri čem sem… S tem mi je težje živeti, kot pa sprejeti misel, da bom z otrokoma sama…
januarka,kot bi brala sebe.tudi ko sem jaz šla s tamalim spat,on na računalniku.usodno je bilo,ko sem se sredi noči zbudila in slišala ko ji je voščil lahko noč-verjetno prek skajpa-ne vem.tako sem naslednji dan začela brskat in seveda šok za šokom.samo sem imela to srečo,da poznam njegove kode.nasvet:brskaj-na blef-(facebuk,mail…)mogoče poglej zgodovino-ne boš verjela kaj vse se najde.moj je vedel da sem anti za raču. in je zato bil ziher da ne bom nič našla in ni skrival,pa se je na žalost zmotil.
Najbolj enostavno zadevo rešiš s keylogger programom. Tak program beleži vso aktivnost, vse kar nekdo natipka na računalnik. Pojdi na http://www.refog.com, obstaja tudi verzija, ki deluje 3 dni brezplačno, kar je pa popolnoma dovolj, da dobiš vzorec delovanja. Zastonj verzija je na naslovu: http://www.refog.com/trial3.html
Reci mu, naj ti posodi računalnik, da ga nekaj potrebuješ. Še prej pa instaliraj refog keylogger na kakšen drug (mogoče svoj) računalnik, da se naučiš osnovnega delovanja, glede na to, da imaš omejeno možnost delovanja na moževem računalniku. Ko bo programček instaliran, počakaj 3 dni, vtipkaj skrivno kombinacijo tipk na računalniku in pokazal se ti bo programček z vsemi podatki (vse kar je natipkal + printscreeni + podatki o obiskanih straneh + programska aktivnost). In ne pozabi pobrisati download-file-ja, potem ko programček zaženeš.
Če se ne znajdeš sama, poprosi za pomoč nekoga, ki je malo bolj domač pri delu z računalnikom, ker je zadeva enostavna.
No tega jaz ne stekam – da imas v partnerstvu VSE pod passwordi, maile, tu celo cel computer, pol npr. fejsa, pa skajp, msn in ne vem kaj vse. Mi nikoli ne bo jasno.
Jaz sem imela pod passwordi samo, ko sem nekaj muckala, drugace pa nikoli.
Poskusi najt kaksnega programerja oz. hackerja ali nekoga ki se dobro spozna z racunalniki. Taksni ti en dva tri pridejo notri na pc, ce je ta pod passwordom. Tak so meni, baje to ni nobena tezava, jaz sem samo gledala, kako lahko je slo. Oba passworda, bios in windows se da shackat en dva tri, oz. zaobit.
Za sam pc pa pol ni problem, nastavis si program, ki ti npr. sporoca na mail vse njegove korake in passworde, ki jih je tip vtipkal. Jaz sem to enkrat naredila iz finte, pa je bilo ful lustno.
Ce pa nikogar ne poznas, pa mu polij laptop z vodko ali vodo.. Naj crkne in je ;), to mu naredi z vsakim novim, svetujem ti, da boljse da ne ve, se bos lahko vsaj na skrivaj rezala. Prej kot slej mu bo minilo, oziroma se bo odvadil svoje odvisnosti. Pri nas sma z Biserom unicila v petih mesecih tri njegove laptope samo za to ker je igral na skrivaj poker ;).
Januarka, na drugem forumu več pišem o tem, tukaj bi morda res nasvete za betlizo, ki se je že vključila tudi tja.
Kako sem jaz odkrila? Da nekaj ni vredu v vezi, začutiš. Ker sva se tudi midva spoznala preko interneta, sem šla na onaon, in že brez prijave odkrila enak nick izpred dveh let. Če sem hotela prebrati profil, sem se prijavila, in preveč podatkov mi je bilo znanih. Vzpostavila sem kontakt, in se tudi preko maila prepričala, da je to on.
Izkušnje kažejo, da se takšni moški prijavljajo na več teh strani, da imajo na eni strani več profilov. Če se hočete prepričati, se enostavno prijavite, svoj profil prilagodite in kontaktirajte (je pa zelo boleče). Kako ga prepoznat, jaz sem po nicku, ki je bil enak tistemu izpred dveh let, gre za njegov hobi, nekaj kar veste, da mu je blizu.
Sem zapisala, za neobvezno zvezo sem v enem dnevu dobila 100 ponudb, kljub starosti 40+, če samo malo vzpostaviš pisni kontakt, sem ugotovila, večina izobraženih, poročenih ali v vezi, veliko je samostojnih podjetnikov, kjer že zgleda da ljubica sodi k statusnemu simbolu, moški, ki v svoji okolici kažejo videz družinskega človeka, živijo pa še drugo življenje.
Betliza, opravičujem se, ker sem vskočila v tvojo temo. Res želim tebi in tvojima malima srčkoma vse dobro. Upam, da nas boš obveščala, kako vam gre…
Iz srca pa se zahvaljujem Njofri, Mateju23, NoNi in KuRiNaKvAdRaT za odgovore – vse bom preizkusila, če mi ne bo uspelo sami, pa si bom našla pomoč. Če ne drugače, bom zaprosila službenega računalničarja, saj je verjetno že marsikaj doživel…
Vse dobro vsem in hvala še enkrat!
J.