Pozdravljeni!
Sem srečno poročena mamica dveh otrok 9 in 10 let.Sama jih imam 40.Z možem se razumeva,se imava rada,seveda so dnevi,ko se ravno ne strinjava eden z drugim.Zgradila sva si novo hišo,imava vse kar se potrebuje za normalno družinsko življenje.Petnajst let sem živela v miru,dokler nisem na delovnem mestu pred kratkim spoznala nekoga,ki mi je v trenutku zmešal glavo.Ne vem zakaj a ko ga vidim sem v sedmih nebesih.Bila sva že skupaj na pijači,se pogovorila,vendar nič kako v naprej.Vem da ni prehodna ljubezen,da je nekaj več in ne vem zakaj se mi zdi,da je on pravi.Ne morem in ne morem ga pozabiti.to traja že tri mesece.Moža in otrok nebi rada zapustila.Rada bi mu povedala za svoja čustva,ker ne zdržim več.Prosim kaj mi svetujete.Hvala in lep pozdrav!

Če se z možem razumeš, res razumeš, bi zelo razmislil glede sodelavca. Če se boš z sodelavcom še bolj zbližala pa verjemi da bo mož začutil da si drugačna. Pa za nameček vprašaj sebe kako bi ti bilo če bi mož imel sodelavko z katero bi se skrivaj dobival in tako lepo pogovarjal. Pa še nekaj bi te opozoril. Beseda SE MI ZDI da je on pravi. Pa na otroke pomisli kako bo če se bo začela ločitev. Pa še nevem kako si zamišljaš da moža in otrok nebi zapustila.

Čudi me le da sploh razmišljaš o drugem in se spuščaš v nekakšne pogovore glede na to da imaš koliko sem razumel doma ljubečega moža, otroke.
Jaz bi ti svetoval da se odmakni od sodelavca in pozornost raje posveti možu in otrokom ker se lahko zgodi da boš kasneje zelo razočarana.

Jaz bom le karikiral sledeče: kakor se tebi kreše, se recimo meni okoli sedmice na lotu 🙂 Če se postavim v realo, sem zadovoljen s tem kar imam in loto igram do 3x na leto. Ti v službo hodiš pogosteje in tam je en specifičen svet, nekoga zunaj morda niti ne opaziš.

In da ne bom preveč modroval, stopiva midva raje v senco, saj naju bo minilo, kajne :)) Rabiš prevod ? Menda ja ne.

počakaj še malo, da te mine.

Bodi tiho, saj si dosti stara in ne uniči si tega, kar imaš.
Lahko te pa drži leta in leta, jasno, ker v tvoji glavi so predstave lahko čisto drugačne, kot bi izgledala reala in seveda, morda boš celo življenje trpela, kaj si zamudila. Ali pa bi trpela ob spoznanju, kaj si zapustila.
Vedela pa ne boš NIKOLI.

Te stvari nikoli ne prinesejo nič dobrega, samo preprečit jih pa ne moremo ali ne, kar zadane, pa še sami ne vemo kdaj in zakaj.

Lahko greš na seks, čudovito bo. To je sedaj, če zaživiš z njim boš ugotovila, da je zaljubljenost človeku omogočena droga z namenom razmnoževanja. S časom bo tudi ta princ postal nezanimiv.

Draga Kamy,

da je on pravi, zagotovo ne moreš vedeti po nekaj kavah! Pa verjetno tudi ne po nekaj seksih, to lahko ugotoviš samo, če z njim živiš in to z vsem bremenom dosedanjega življenja! Dobro razmisli o tem.

Tvoje življenje je bilo do sedaj srečno, imaš dva otroka in moža, ki jih imaš rada. Misliš, da to trenutno hormonsko neravnovesje, ki ga trenutno občutiš odtehta? Zagotovo ne. V tebi se je znova prebudila ženska, kar se običajno dogaja mamam, ko otroci nekoliko odrastejo, da jih ne potrebujejo več vsako minuto, ko se eksistenčno oskrbijo in ugotovijo, da je zakon bolj ali manj postala rutina. Rutina pa s časoma postane vsak odnos, tako z možem, ljubimcem ali novim življenjskim partnerjem, ko narekuje, da je potrebno odnos ponovno oživljati. To je dejstvo. Zato, če ti je družina kaj vredna, nikar ne poskušaj drsanja po tankem ledu, lahko se zlomi in utopi se jih mnogo!

Energijo, ki te je trenutno prevzela, poskusi uporabiti za oživitev zakona z možem in potisni sanje o očarljivem sodelavcu nekam v ozadje, obrestovalo se ti bo.

Smo imeli podobno zgodbo, sedaj po 1 in pol leta pa gospa pravi, da se ne razume, da je v njem videla sliko, ki jo je hotela videti in ne ralnosti. Nekaj kar si je želela, in ne nekaj kar je bil. Tudi ti slikaš sliko. ŽAL TI BO, kajti POTEM, ko se stvari zgodijo, ko vidiš koliko gorja si povzročila pri marsikomu (kar sedaj ne vidiš), bi človek naredil vse, da tega ne bi bilo, vendar POTI NAZAJ NI. Tudi če preživite (družina, kajti tale “japonec” ni vreden niti besede) je to le ZLEPLJEN LONEC.

Slikaj SLIKO – boš videla kak zmazek bo (ko jo boš videla v pravi luči!).

Pozdravljena

Ja draga moja tu imaš moj nasvet; pusti moža, razdelita si varstvo otrok 1 teden ti en teden tvoj mož, za Božič ju imaš ti za Novo leto on, najami dobrega odvetnika, razdelita si hišo- ti si v hišo navleč svojega ljubimca in po možnosti še njegove otroke – saj veš; več vas je bolj bo veselo. Otroka naj poslušata kreganje, jokanje in vse kar spada zraven. Mož naj bo potrt in nesrečen, ves denar porabita za odvetnike.
Tako to je moj nasvet! Upam da boš ostala brez skrbništva, hiše in moža.

..ma joj,vedno isto…moža imam rada,sodelavec me je zmešal..sem se zaljubila v njega(moža imam še vedno rada)…ma daj,zdaj je čas dopustov,če se le da , pojdite z družino nekam skupaj..uživajte ,smejte se ..naj bodo tople julijske noči samo za vaju z možem… .

ampak res 🙂

Pomoje je to najčistejši dokaz, da monogamija za človeka ni naravno stanje. Hormoni / biologija pri človeku ni v sozvočju z družbenimi mormami in moralo.

Zato pa nismo živali in se ne rabimo tko obnašat. Človeka naj bi odlikoval razum ne pa nagoni, hormoni in kemija. Ravno na podlagi razuma naj bi se človek menda razlikoval od živali. Pa se res vsi?

PS: Mislim, da se je Prfumček le norčevala iz stereotipnega modela razmišljanja zdolgočasenih žensk, ki se spogledujejo z varanjem, ker imajo ensotavno preveč časa v lajfu in si ga ne znajo zapolnit z bolj kakovostnim početjem in se zato zatekajo v sanjarije.

Človek je splet nagonov in hormonov, prepletenih z razumom. Tlačenje prvih dveh s tretjim pa iz njega naredi robota. BTW, koliko pa je razumskega v težnji po ustvarjanju družine in potomstva?

Tri mesece je premalo…
Ali sploh razumeš pojem ljubezni? Ljubezen še ne pomeni, da moraš biti z njim.
Če si z možem srečna, je pametna in odrasla odločitev ostati z možem.

Živjo kamy

Meni se dogaja zelo podobno, oziroma bi lahko rekla SE JE dogajalo. Zaljubila sem se v sodelavca, kljub temu da imam doma relativno srečno dolgoletno zvezo. Enostavno sem si predstavljala da je on boljši oziroma niti ne vem kaj sem si predstavljala, enostavno sem bila srečna, ko sem ga videla, srečna, ko me je klical, srečna, ker sem odšla v službo in delala z njim. Nisem znala reagirati, situacija je bila zame povsem nova.

Vedno sem imela drugačne predstave o vsem skupaj. Da bi se jaz zaljubila v drugega??? Ne, niti slučajno ne! Da bi si želela tujega objema, tujih dotikov??? NEEE. Pa ravno to se je zgodilo. A ne boš verjela, je tudi minilo. Poznala sem ga, vedela za njegove napake, a te niso bile pomembne. Začela sva se več družiti, kavica, kosila. Prišlo je celo do poljubljanja. Mislila sem si, da je on pravi. Razlagal mi je o tem, da razmišlja da bi zapustil družino. Njega hočem, on me razvname, sem mislila. Vendar sem spoznala da ni tisti pravi. Pozabila sem ga, z muko in odrekanjem, izogibanjem. S težkim srcem sem mu lagala, da ga nočem. Žal mi je, ker sem ga poljubila. Ker vem, da je moja družina vse. Včasih se še vprašam, kako bi bilo z njim. Vendar si razlagam, da verjetno nič drugače, ali celo slabše. Tudi on je človek, tudi on umaže perilo in ga zmečka, tudi on je lačen in hoče kosilo, tudi otroci z njim bi bili včasih tečni, tudi z njim ne bi bilo življenje dopust. Minilo je skoraj eno leto, preden sem dognala, da ga v bistvu nočem. Bil je iluzija, fantazija. Žal je šlo predaleč, ker sem bila tudi jaz njegova fantazija. Otroška zaljubljenost, obojestranska, ni ljubezen, je le pravljica. Ko je nekaj prelepo da bi bilo res, je to zato, ker ni res. Rekla bi le to; ne naredi nečesa, za kar bi ti lahko bilo vse življenje žal, kot je meni za tisti blesavi poljub.

So ženske, ki v puberteti niso doživele, kar doživljajo v zrelih letih. Prebudi se jim spolni nagon, orgazmi se dogajajo le na dotik, kar je do včeraj večjalo za nemoralno, je sedaj najbolj želeno. Sanjski svet se konča, ženska izgubi oba parterja in še družino. Pade v depresijo, nihče ne ve kaj ji je, le sama si ne prizna, da je zaljubljenost obdobje, ki je minilo. Včasih je bolje biti brez službe, kot živeti v skušnjavi na delovnem mestu. Vse lepo se konča, če se zaljubljenost ne prelevi v ljubezen.

kot ena zgoraj piše – preveč časa za tuhtanje o neumnostih imaš!

kaj če bi dobila raka in potrebovala hospitalizacijo? bi še vedno o sodelavcu študirala? ali pa če bi se ti ponesrečil otrok, in bi morala zanj skrbeti 24h na dan do konca življenja? al pa bi vam hiša zgorela?

ženšče, vzam se v roke. nisi več najstnica. kar si podpisala, to živi.

predobro ti gre, to bo to…

Najboljši post ewer. Take ženske so sramota za človeštvo. Sam nase misljo, kako bo pa možu pa nobena ne pomisl. Tud tvoj mož se je verjetno parkrat zagledu v katero, pa kaj pol. Še vedno ve, da si ti njegova in te nebi z nobeno zamenjal. Že samo to, da ti je kej takega pršlo na misel te je lahko sram, kaj šele, da si šla sm o tem pisat.

Res je da jo takšne besede lahko streznijo, pa se bo vedno nekje spraševala.
Če si toliko hrabra pa daj povej možu za tvoja čustva do sodelavca. Daj vse na kocko in se pač zavedaj da posledice svojih dejanj nosiš povsem sama. In si slikaj predstavo da čez par let ugotoviš da je sodelavec ena nerazumna oseba ki si ga veliko premalo poznala v resnici. Mož pa si od bolečine ki mu jo boš storila najde drugo žensko ki bo imela rada tvoje otroke in bodo srečno živeli. Verjemi da je tak scenarij povsem možen. Le razmišljaj kako bi ti bilo po tem scenariju.

Ne morem verjet kako globoko je človek sposoben obsojati nekoga drugega (Puffle, 2_0_1_0, Sadni), nekoga ki ga sploh ne pozna, sploh pa ne celotne situacije, čeprav vem, da ima vsak pravico povedati svoje mnenje. Ampak verjemite, da mora vsak v življenju izkusiti svoje, sploh stvari, za katere je svoj čas govoril, da jih ne bo nikoli storil…
Kakorkoli že, “zaljubljena v drugega” – te povsem razumem in moj nasvet je edino ta, da res raje še počakaj in se ne spuščaj v razmerje s sodelavcem. Ker ko se bosta čustveno navezala, tega res ne boš mogla več skrivati pred možem in si boš precej zapletla življenje, postavila na kocko vse kar sta z možem tako ali drugače “zgradila” do sedaj. Sama zaljubljenost pa sčasoma tudi mine če ne boš s tem sodelavcem poglabljala stikov. V bistvu je sedaj čisto tvoja odločitev kako greš naprej. Vem da se vsak dan sprašuješ zakaj se ti je to moralo zgoditi….ja zato, da ni življenje preveč enostavno (ali dolgočasno) in da se učimo, spet in spet.