Svoboden zakon
ima ga ljubica bivšega od moje prijateljice (no ta bivši od moje prijatlejice ma zlo dolg nos, ker doma ni uspel uveljavit istega in se je njegova žena ločila, ljubica pa tud slišat noče, da bi prišla k njemu, hehehehe). Hotla ga je imet tudi bivša od mojega prijatelja in mu je to predlagala, ko ji je mal zatežil pri tretjem ljubčku, ki ga je odkril, pa se tip ni hotel tega it in se je ločil (ima sedaj prijatlejico), ona pa se je k ljubčku, ki se je tudi ločil že preselila. Pri enih očitno deluje, vendar so redki za to 🙂
Ja najbrž res malo, a ne?
Sej tudi tista omenjena to ima, ker jo je dec varal ona pa zaradi svojega slabega ekonomskega položaja ostaja z njim in ga cuza kolikor ga lahko, zraven pa si privošči še ljubčka, ki jo tudi maksimalno razvaja. “Uradno” pa govori,d a je v zakonu zaradi odraščajoče hčerke, ki očitno res živi v krasni familji kjer se oba, oče in mati malo gonita naokrog z drugimi: hodita tudi na dopuste z ljubčki, da ne omenjamo vsakodnevnih večernih izhodov…res krasno okolje in zlo vzgojno za odraščajoče dekle!
V obeh navedenih primerih sta varajoča partnerja popolnoma tolerantno gledala na to,d a bi se preevarana partnerja tudi vključila v to “svobodo”, tko da večinoma mislim, da so “proti” nevarajoči partnerji, včasih pa tudi varajoči moški, ker ne prenesejo,d a bi kdo drug obdeloval njihovo ženo/partnerko, sami pa zaradi nagona in družbene sprejemljivosti lažje opravičujejo svoje lastno početje pred samim seboj.
Treba je razčistit zadevo že na samem začetku: odprt odnos je izbira obeh partnerjev, ki se s tem strinjata. Ne gre za varanje. Gre za dogovor.
Varanje je skok čez plot mimo partnerjevega vedenja, delanje načrtno v napačno smer, sprenevedanje, izkrivljanje resnice, nespoštovanje …
Odprta veza pa je daleč od tega – če sta oba seveda dovolj “zrela” za tak odnos in če jima to služi le za popestritev. Sem poznala tak par, oz. dva para pravzaprav.
Meni osebno ni do take vrste partnerstva, vendar ne obsojam odprte veze in tudi nimam nobenih zadržkov se družit s kom, ki to prakticira.
Bolje bi bilo, če bi zapisala: …., ker to potemtakem ZAME ni normalna partnerska veza.
Midva z možem živiva v taki partnerski zvezi in NAMA se zdi normalna.
Lp[/quote]
Glede na vse te fame okrog tega in ugibanja – saj pravzaprav nihče od replicirajočih ni poznal osebno pobliže takšnega bi jaz želela iz tvoje prve roke slišati kako sta z možem prišla do takega dogovora in kako vama to funkcionira. Upam,d a boš pripravljena to deliti z nami. Hvala.
Jaz osebno npr. obsojam varanje in se mi zdi odprt zakon zelo poštena rešitev, čeprav si pa sama težko predstavljam kako bi živela tako.
Za radovedno piško in če še koga zanima.
Najbrž marsikdo ob definiciji “svobodni zakon” pomisli, da se v takem zakonu kar stalno skače iz postelje v posteljo… No ne vem za druge… Pri nama sigurno ni tako. V petih letih odkar sva se nekako za to “dogovorila” sva oba imela (imava) le še enega “ljubimca”. Kako sva prišla do tega dogovora: začelo se je čisto nenačrtovano. Jaz (oz. oba) sem spoznala tipa, ki se mu nikakor nisem mogla upreti, možu nisem mogla skrivati, da mi je všeč…Ko sem pri možu, malo začudeno sicer, opazila, da ga zadeva ni preveč razburila sem začela preskušati meje… in tako sem se podala v prvo (in edino) afero z njegovim “razumevanjem” in dogovorom, da si bo tudi on lahko privoščil kaj takega. Zavedala sem se, da v tistem času nisem mogla čisto racionalno sprejeti tega dogovora in sem se kar malo bala kako bom sprejela moževo ljubimkanje, sem pa še kasneje o tem dosti razmišljala in dosti sva se pogovarjala o tem… Ko se je “zapletel” sem bila čisto kul in ful sem mu privoščila. Veljajo pa med nama pravila, da morava oba vedeti kaj se z drugim dogaja, nobenega skrivanja, v glavnem iskrenost, sva pa tudi iskrena do najinih ljubimcev. No mož je v tem času imel le eno, zelo kratko vezo, jaz pa se že pet let občasno vidivam z enim in istim.
Najino družinsko življenje pa drugače poteka čisto ustaljeno, predvsem služba in otroci, športne aktivnosti, prijateljevanje… pa kolikor nam cajt dopušča. V bistvu tale “svobodni del” predstavlja zelo majhen segment najinega življenja.
Še eno pomembno poglavje je, o katerem nisem še nič rekla, to pa so čustva. Ljudje smo različni in verjamem, da pri večini taka zveza s čustvenega vidika ne bi mogla funkcionirati. Zase vem, da ne bi že od samega začetka zveze (pred 23 leti) pristala na kaj takega, to bi se mi takrat zdelo čisto nedoumljivo… danes, v mojih razmerah, se mi zdi “normalno”. Ne glede na razne definicije ljubezni (kar predstavljam si kako nekateri zmigujete z glavami, pa se nasmihate in zgražate, pa me pomilujete), jaz zase vem, da, na nek način ljubim tako moža kot ljubimca. Pri možu pa čustva niti niso bila ne vem kako vpletena.
Ali sem v taki zvezi čisto srečna? Sem srečna, dovolj, da se ne ukvarjam z vprašanji ali bi bila v drugačni vezi lahko še bolj.
fer, hvala Min2ka za predstavitev svoje izkušnje. Zrasla je pač na zeljniku življenja, in tko kot se je tale post začel..nikoli ne reci nikoli :)) Je pa tudi iz tvojega pisanja jasno, da moraš biti zelo zelo zrela oseba s pošlihtanim podstrešjem in izjemno prijateljsko predanostjo svojemu zakonskemu partnerju, da to gre…
seveda tam, kjer, kot sama pravi čustva niso (bila) ne vem kako vpletena oz. je na njihovem pogorišču le še ljubezen do komot življenja…[/quote]
Ne vem kako lahko potegneš zgornje zaključke iz povedanega. Min2ka je napiala,d a je njo popolnoma čsutveno spodneslo, da pa to ni iztirilo njenega moža, ki ji je nekako dovolil eksperimentiranje, ker jo ima očitno preveč rad, da bi se ji odpovedal. In sta potem sklenila čisto fer dogovor. No on je očitno preveč čustveno vezan nanjo,d a bi se sploh lahko podal v čustveno avanturo – pogosto za moške – in si je torej privoščil le krajšo avanturico z neko privlačno osebo za mal ego nafilat….Onadva imata očitno zelo zelo močan partnerski ODNOS, da se o vsem tem lahko pogovarjata, zato jima tudi zakon najbrž dobro fukncionira.
Saj nekateri pari pa svoje spolno življenje in strasti zadovoljujejo v trojčkih, na orgijah in podobnem – gre pač za sex in prvinsko privlačnost, ki jo oočitno nekateri dobro lolčujejo od zavezanosti k odnosu in skupnosti, ki so jo ustvarili.
Saj pravim, sama si takšnih odnosov in vez ne morem predstavljati, vendar pa se mi zdi to zelo pošteno in fer za vse vključene. Mnogo mnogo bolj kot v primerih varanj, ki pa se očitno vsesplošbno dogajajo (glejte statistike in pisarjenje po forumih tako od varajočih kot od prevaranih) zaradi čustvene praznine in nepovezanosti med partnerji in potem pač takšna sexualna energija in pohota privede do intimnih stikov s tretjimi BREZ vednosti in privoljenja “partnerja” (s katerim itak nimajo odnosa).