prevarana
Pozdravljeni!
Prosim vas za nasvet. Poročena sem 30 let, z možem se dobro razumeva, imava se rada. Zadnje leto je zaškripalo v spolnih odnosih, postajali so bolj redki, brez prave strasti. Nisem pretirano ljubosumna, a imela sem občutek, da nekaj le ni v redu. In res, na njegovem mobiju sem zasledila sumljivo sporočilo. V začetku ni hotel priznati, kasneje pa je povedal, da veza traja pol leta, da do te ženske ne čuti nič, zgolj seks, da ima samo mene rad, da bo prekinil vezo z njo. Po tej aferi sva se še bolj povezala, tudi seks je boljši. A v meni je dvom ali je sigurno prekinil vezo, ali res ni čutil do te ženske nič. Večkrat premišljam, kaj sta počela, kaj ji je govoril. Naj ga še kotroliram in zasledujem? Kako naj se rešim tega nezaupanja?
Ena stvar, ki je meni pomagala:
če oprostiš, pustiš vse, ampak res vse za seboj in enostavno greš DALJE.
če tega nisi sposobna, potem nisi oprostila in vaju bo to glodalo, vsaj po mojem, predvsem tebe uničevalo, pa tudi veza bo vedno znova škripala.
Lahko zahtevaš soočenje, oziroma ti moraš vedeti kaj želiš in sedaj je na njem da ti v tem ustreže, da se končno tudi ti umiriš in obrneš novo stran v vajini vezi.
Dve dejstvi iz tvojega posta sta mi pomembni: da imata z možem dobre odnose in da se razumeta. Neredko se v teh letih zgodi skok čez plot, pa ne iz nespoštovanja partnerja, temveč zato, ker moški v postelji začuti, da ni več vse tako kot bi si želel in potem najde priložnost, da ponovno zaživi.
Na tvojem mestu bi možu kar verjela. Vseeno pa se boš morala boriti z dvomi v svoji glavi, ti so neizogibni po prevari in ostajajo, čeprav skuša mož popraviti napako tudi tako, da ti tla posipa s cvetnimi listi. Usmerjanje misli bo predvsem tvoja naloga, potrudi se, vredno je! Po 30 letih zakona vaju čaka tisto najlepše: umirjenost, globoka pripadnost in ljubezen.
Veliko sreče vama želim!
Kokica, pejta se kam razvajat, v kakšne toplice ali na zanimiv izlet, ko bosta 24 ur na dan skup, se bodo gotovo ukresale spet kakšne nove iskre. Zvečer pa šampanjček in čipkast bodi, pa ti bo dečko povedal reči, ki se jih še sam komaj zaveda. Mogoče več, kot bi ti hotela vedet, ampak boš vsaj na čistem in potem boš s tem zagotovo opravila. Saj si ženska!
Po svojih izkušnjah ti lahko rečem, da se bosta tej mali frki čez par let skupaj nasmehnila, če bo beseda nanesla. Samo eno bi ti še rekla: nikoli ne očitaj, ne teži – kar ti zaupa v trenutkih bližine,
je v tebi zakopano kot pri spovedniku. Saj bo on vedel, da veš, in še toliko bolj te bo cenil, če bo to ostalo med vama v tišini. Imejta se rada.
Hvala vsem za tolažilne besede. Bom uporabila vse vaše nasvete, saj ga imam zelo rada in ga ne bi želela zgubiti. V začetku je bila jeza in želja po maščevanju, (sicer ne vem, če bi bilo potem kaj bolje), sedaj pa si le želim čimprej pozabiti, oprostiti.. Očitala in težila sem mu, tudi rekla, da če se to ponovi, bo konec – ločitev, in vidim, da se res trudi, da bi popravil storjeno napako. Čeprav zadnje leto ni bilo vse v redu s seksom, ga jaz nisem prevarala, pa sem tudi imela prilike, saj sem privlačna ženska. Mogoče so moški res drugačni od nas, ne vem, če bi lahko to naredila.
Res je. Lahko je enkratna izkušnja ali pa se bo ponovila. Ni garancije, tako kot za nič drugega v življenju. Toda v tem primeru se je mož “ujel” šele po 30 letih zakona in bi kar upala, da je bilo prvič, zadnjič in nikoli več!
Toda življenja, da bi nenehno bdela nad možem, da bi ga ujela že pri sami morebitni misli na poželenje po drugi?! Ga ni denarja!
Bolj kot to, se mi zdi smiselno, da verjameš v njegova čustva, v njegov odnos do žene.
Kokica 1, verjemi v sebe in vanj!
Na vsak način se moram še enkrat oglasit. čestitke za 30 let in vso spoštovanje iz moje strani, toliko let furat vezo ni mačji kašelj, niti približno! In kaj je mož razmišljal ta pol leta, mu je bilo vseeno za vajino 30 letno vezo???? Kako je lako reskiral nekaj tako vrednega in redkega, to me malo moti. A kaj čemo, včasih nas nekaj prime, nastanejo neke iskre in naredimo nekaj, česar se zavedamo da ne bi smeli. Kljub temu se mi zdi velika razlika reskirat par mesecev, nekaj let ali cela tri desetletja!
tudi moj mož me je prevaral, in verjetno bom ena redkih ki lahko rečem da naju je to zelo zbližalo.ugotovila sva vsak svoje napake-tako jaz kot on-se spopadla-in zmagala…vesela sem da je do tega prišlo da sva se spet našla. včasih se najde še kako vprašanje,mi ga odgovori in ker ne razumem pove še enkrat,dvakrat….tisočkrat. vem da me ljubi,pravi da sva si usojena in da je to spoznal šele s tem ko me je skoraj zamenjal za nekaj kar nima globine ljubezni in je smo odraz trenutne stiske ki jo doživljamo ko smo osamljeni. vedno znova reče da bi čas zavrtel za naju nazaj če bi le mogel,znal…bi ga če bi ga prosila -a ga ne bom-ker sem zaradi te prevare bolj popolna.
Saj res, vse kar ste povedali je res. Ko prebiram vaša sporočila imam solzne oči. Res je Nick, tako dolg zakon ni kar tako in do zdaj sem si mislila, da je skoraj idealen, a se je vse v meni sesulo. Tesa mi piše, da se je zdaj “ujel”. Kaj pa vem, lahko da je bilo tudi že prej, pa nisem niti posumila, saj ni nikoli pokazal, da bi bilo karkoli narobe. Vedno je bil ljubeč do mene. Nick me sprašuje zakaj je reskiral? Ne vem, saj si ni mislil, da ga bom dobila, nikoli ga nisem kontrolirala (zdaj mi je žal), zasledovala, ne vem, kaj mi je bilo tisti dan, da sem pogledala njegov mobi, mogoče res neki šesti čut. Zdaj sva se res tudi midva še bolj zbližala, bolj sva intimna in čutiva neko pripadnost, samo ta dvom pa ostaja. Sama bom mogla prenehat razmišljat o temu, saj v nasprotnem bom res ogrozila zakon. Vseeno ne razumem, zakaj prestopiš to mejo nezvestobe, če trdiš, da imaš nekoga tako rad (to mu tudi resnično verjamem).
Izkušnji Zorice in kristinemarije sta tisti, ki obetata rešitev zakonske krize ob prevari.
Kakšni kaotični občutki se porajajo prevaranemu, ve samo on. Pa vendar kljub vsej prizadetosti, je pomembno le dejstvo, da se je prevara zgodila, ali jo je sposoben prevarni sprejeti ali ne, ali se je varajoči dovolj potrudil, da bi prevarani partner ponovno občutil varnost, bližino in kasneje zaupanje.
Vsako seciranje varajočega na prafaktorje, vrtanje z (trapastimi) vprašanji, zasliševanje, za vsako ceno dobiti informacijo ali je ljubico samo “podrl” ali tudi ljubil in biti pozoren vedno, ko partner odide iz stanovanja… le kam gre (v glavi pa kljuva vprašanje: ali gre k njej)… to so nesmisli, ki čisto nič ne doprinesejo k ponovnemu zaživetju partnerske zveze. To je moja izkušnja in sem prepirčana, izkušnja kar vseh prevaranih, a vem, da bi jo ob ponovni prevari ne ponovila.
Zorica je napisala takole :”Samo eno bi ti še rekla: nikoli ne očitaj, ne teži – kar ti zaupa v trenutkih bližine, je v tebi zakopano kot pri spovedniku. Saj bo on vedel, da veš, in še toliko bolj te bo cenil, če bo to ostalo med vama v tišini.”
To je modrost, ki se jo v svoji ranljivosti zaveda malokdo. Ampak samo na tak način dobiš povsem iskrene odgovore od partnerja in spoštovanje!
ni me strah izgube-enkrat bo prišlo do slovesa kakorkoli- strah me je da nikoli ne spoznam človeka skaterim živim. sploh se ne gre za izgubo ,ker ne vem kaj bo jutri…me ne zanima. gre se za ta trenutek ki je sedaj-aja pa še nekaj za prevaro so vedno trije krivi in ne samo prevarant in izvenzakonsi partner,svojo vlogo ima tudi prevarani.pa ne vlogo mučeniškega svetnika. stvari so veliko širše kot pa samo omejene na trenutno stanje.in če se zavedaš da je to zgodba ki je dolga kot naše dosedanje življenje šele lahko kaj spremeniš in razumeš zakaj je do tega prišlo prevara ne pomeni samo sex z drugo osebo,prevara je veliko več kot samo omejena na spolni akt. aja pa še to: zame ne bi bila ozguba če bi šel z drugo živet ker tudi jaz pridobim….zame je izguba če nisem stistim ki se imava neskončno rada.
