Najdi forum

Po devetih letih zakona, vzponih in padcih , sumničenju da me vara in končno spoznanju da me RES vara ne prizna .Pa kaj je s temi moškimi , zakaj ne priznati in tajiti do konca.Ja vem lahko veliko izgubi ampak pogovor okoli teega bi lahko res bolje potekaj če bi res kočno priznal.No prišla sem do zaključka da moški ki vara in žena le-to izve ne prizna zaradi tega ker mu ni žal .

Ko enkrat priznamo, se moramo posledično soočiti s situacijo, bolečino…

Dokler pa ne priznamo obstaja možnost t.i. samoprevare, ki izniči ali vsaj zmanjšajo notranjo tesnobo, povzročeno s potencialno neskladnostjo med vrednotami in delovanjem.

Ljudje poskušajo nesoglasje razrešiti tako, da sami sebi lažejo. Laganje drugim ni edina tovrstna posledica nezvestobe. V nezvestobi se ljudje prav tako pogosto zapletajo v samoprevare kot v prevare svojih partnerjev. Samoprevara lahko zavzame obliko zanikanja z motivom samoprizanašanja ali zavračanja spoznanja potencialne škode. Menijo, da je lažje pred seboj skriti vse nesprejemljive dele svoje osebnosti. Prekinejo s podobami, ki so nekonsistentne z njihovimi notranjimi vrednotami. Sami sebi govorijo, da kar delajo, ni tako slabo, da to vsi delajo in da življenje teče dalje.

********************************************* Mag. Veronika Seles, psihoterapevtka Psihoterapevtski Inštitut - PTI http://www.pti.si

sfinga, sama sem pred pol leta prevarala fanta in vse do zdaj cincala ali naj mu povem ali ne.
Spraševala sem na forumih, prijateljice in ugotovila sem nekaj – največ ljudi mi je svetovalo, da naj nikakor ne povem. Naj ne povem niti v primeru, če bi izvedel od kje drugje.
In ker mi je trezno presojo paralizirala zmeda v glavi o tem kaj naj naredim, predvsem pa strah, da bi ga izgubila, sem čakala pol leta, da sem mu bila sposobna povedati.

Sama nikakor ne bi rekla, da če ti ne prizna, da to pomeni, da mu ni žal. Najverjetneje je strah tisti, ki ga tako ohromi, da vztrajno zanika vse, kljub temu, da imaš dokaze.

Mogoče ti bo priznal, če mu rečeš, da po priznanju lahko še vedno rešita odnos in da mu pokažeš, da se mu s tem ne bo podrl cel svet.
Če ti pa niti po tvojem umirjenem nastopu, prijaznostjo, potrpljenjem in razumevanjem ne bo priznal, je pa enostavno strahopetec (ali pa se ti motiš o tem ali te je dejansko res varal).

nova
Uredništvo priporoča

Naredila napako, sej se mu je svet že podrl oz.si mu ga podrla.

Zelo zanimivo je, kako bi potem, ko izdate in ponižate in ne oziraje se na partnerje zadovoljite oz. potešite svoje želje in potrebe, zdaj radi reševali odnos, ki ste ga sami uničili. Če bi vam bilo resnično kaj do tega, do prevare sploh ne bi prišlo, ker bi se posvetili reševanju odnosa. in ni mi jasno kako morete po vsem tem še pričakovati eno šanso.
Šansa je bila a ste jo zavrgli in pohodili, ko ste se odločili skočiti drugemu v objem.In to brez strahu, da bi partnerja zaradi tega izgubili.
Poraja se mi vprašanje koga v bistvu sploh rešujete?
Edini odgovor v tem trenutku je enak kot pri odločitvi za varanje: SEBE!
in še enkrat SEBE. Total egoistično.

Očitno deluje strategija, da dokler ti ne bo priznal boš z njim. Pa kaj potem če ne prizna. Zakaj za vraga si še vedno z njim. Kaj je narobe s tabo in ne z njim?!

Pozdravljeni,
Tudi moja kalvarija je ena takih, da ne prizna – tudi sedaj, ko je že 3 mesece minilo, kar sem odšla. Nikoli nisem razumela, kako ne more položiti kart na mizo, ko sem mu vrgla v obraz dokaze, ki jih ni mogel več preklicati?????????? Meni ne more več lagati, laže pa še vedno svoji ožji okolici.
Kaj je v teh ljudeh, da po tolikih letih v dobrem in slabem na koncu pa ne dobiš niti natočenega čistega vina?

Reakcije nezvestega partnerja v začetnih urah po razkritju se lahko po nekaj tednih in mesecih preoblikujejo ali še utrdijo!!

Obrambna drža se lahko spremeni v odprtost ali pa se ohrani in se stopnjuje v agresivnost.

Razdvojenost nezvestega partnerja se lahko razjasni ali pa stagnira in postane kronična zmedenost.

********************************************* Mag. Veronika Seles, psihoterapevtka Psihoterapevtski Inštitut - PTI http://www.pti.si

A zakaj mislite, da je to obrambna reakcija, tega res ne razumem?
A je zato, ker bi rad sedel na dveh stolih, oz. je od okolice toliko zavrnjen, če bi se opredelil, kot je bilo npr. takrat, ko je princ Charles nekako priznal, da ima Camillo, ko je Diana še živela – ne se mi smejati, ampak moja šlamastika….
Veste imela sva zares 11 super uspešnih let, potem je prišla sinova bolezen, naporna služba in prilika, vendar za vsako, ko sem ga razkrinkala, nasula novih dokazov , je vedno trdil, da je to sneg od lani in me na kolenih rotil, naj ostanem. Vendar po 5 mesecih kalvarije nisem več zdržala in sem ga zapustila.
Ta del, ta šarada, mi je uganka, nekako moram jo razumeti, kaj stoji za tem, da lahko prežvečim vso zgodbo in notranje grem naprej.

Ko nečesa ne priznaš, si zanikaš in se zato ne rabiš soočiti s situacijo, ki je nastala!! Ko pa priznaš, si priznaš, da se je zgodilo in se moraš s tem soočiti, kar pa povzroča strah, bolečino…!!

LP

********************************************* Mag. Veronika Seles, psihoterapevtka Psihoterapevtski Inštitut - PTI http://www.pti.si

Se strinjam. Je pa res, da se večinoma vsi postavljamo najprej v obrambno pozicijo. Vedno se branimo pred nečem. Ali ko nas dobi kdo na kakšni laži, pa čeprav na povsem nedolžni, ali pa pri varanju (te izkušnje nimam).

Je pa zanimivo, kaj sem opazil zadnje čase pri sebi. Vedno, ko bi se lahko postavil v obrambno pozicijo, sem imel tudi pripravljen kakšen izgovor, sem vedno raje odgovoril po resnici, tako doma kot tudi kje drugje. Ker sem si pač razčistil sam pri sebi, da vsaka laž ali zanikanje nečesa, pač navadno pelje še v večjo laž ali še v večji “drek” (upam da moderatorju ta izraz ne bo moteč). Iz katerega se je potem še težje speljati. Tako da se samnačeloma ne postavljam v obrambno pozicijo.
Pa pregovor pravi, da je napad najboljša obramba, to je veljalo za mojo ženo (zaenkrat je še). Vendar če imaš skrite adute v rokavu, ti tudi napad ne pomaga.

…in sprejeti odgovornosti in posledice in s tem povezane spremembe.

Dokler si ne priznaš ni potrebe po spremembi.

To enako velja tudi za prevarane.

Jaz ne vem, če bi lahko kdaj priznala. Sicer sem tudi rekla, da ne bi nikoli varala…pa me poglejte sedaj.
Priznala pa ne bi iz razloga, ker ne bi hotela še bolj prizadeti vseh vpletenih. Ker kakorkoli gledano, prizadeti kogarkoli ni bil nikoli moj namen in tega bi se držala. Skrivnost bi ne glede na končen rezultat (zveza ostane ali propade) nesla v grob. Priznala ne bi nikoli! Kot pravijo: “česar ne veš, ne boli”.

LG!
Se strinjam, da če ne veš ne boli. Ampak ljudje smo tudi intuativna bitja in grozno je če čutiš, pa ne dobiš resničnega odgovora – in to ubija. Resnica je lahko olajšanje, pa naj bo še tako kruta in veliko lažje začne človek sestavljati svoje ,življenje na dejstvu kot na hipotezi.

Bravo! Tocno to. Namesto da bi vlozili svoj cas v izobrazevanje in vlagali energijo v resevanje odnosa, izberejo sebicno in svojo energijo trosijo za nekoga ki jim nic ne pomeni. Butalstvo totalno. Potem jim je pa zal. Kako prej clovek ni sposoben se vziveti v situacijo, ki nastopi po prevari? Ker ce imad nekoga rad in ce ga prevaras, ga prizadanes, v primeru tajitve prevare, se zbuja slaba vest. Torej zakaj?

New Report

Close