delitev premoženja
Pozdravljeni!
Zanama me, kako se deli premoženje in imetje , pridobljeno v času zakonske zveze in kako se pojmuje nepremičnina, ki je bila pred zakonom last enega zakonca in se je v času zakona oplemenitila s pomočjo obeh, torej moje stanovanje se je prodalo in skupaj kupilo hišo. Kaj je tu mojega?
Hvala za pomoč.
PREMOŽENJE ZAKONCEV
Kaj je skupno in kaj posebno premoženje zakoncev?
Posebno je tisto premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze in tudi tisto, ki ga dobi v času zakona, vendar ne z delom (npr. podedovano premoženje, darila, štipendija, preživnine, invalidnine itd.).
Skupno je premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila z delom v času trajanja zakonske zveze. Ni nujno, da je delo skupno, bistveno je da zakonca delata in pridobivata v življenjski skupnosti. Skupno premoženje je npr. osebni dohodek vsakega od zakoncev, prihranki osebnega dohodka, avtorski honorar, pokojnina, dohodki skupnega premoženja itd. Tudi podjetje, katerega lastnik je formalno sicer le eden izmed zakoncev, je skupna lastnina, če sta oba prispevala ustanovitveni kapital. S takim premoženjem zakonca razpolagata skupno in sporazumno.
Velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka (vsak ima polovico). Tisti zakonec, ki misli, da je prispeval več, pa lahko dokazuje večji delež na skupnem premoženju.
Kdaj se lahko skupno premoženje razdeli in kako poteka delitev?
Skupno premoženje se lahko razdeli že v času trajanja zakonske zveze ali pa ob razvezi. Če sta se zakonca o načinu delitve premoženja sporazumela (kar je daleč najboljša rešitev), mora takšen sporazum overiti notar. Vsak od zakoncev pa lahko zahteva sodno razdelitev premoženja v nepravdnem postopku. V tem primeru sodišče odloči, komu bodo pripadale posamezne stvari skupnega premoženja (npr. kdo dobi avto, stanovanje, pohištvo…). Lahko odloči tudi tako, da eden postane lastnik, hkrati pa mora drugemu izplačati njegov delež v denarju. To pomeni, da npr. eden od zakoncev ostane v skupnem stanovanju, pri tem pa mora drugemu izplačati njegovo polovico stanovanja. Ta možnost ne pride v poštev pogosto, ker je treba delež izplačati v treh mesecih. Če na ta dva načina delitev premoženja ni mogoča, se stvar proda, izkupiček pa razdeli med zakonca. Tudi ta rešitev ni najboljša, ker se javne dražbe zelo redko izpeljejo do konca, poleg tega pa so cene na njih veliko nižje kot dejansko so.
V nepravdnem postopku sodišče odloča samo, če se zakonca strinjata glede njunih deležev. Če eden od njiju misli, da mu pripada večji delež kot mu ga priznava drugi zakonec, ju nepravdno sodišče napoti na pravdo, kjer se določijo deleži. Trajanje teh postopkov je odvisno od zaostankov, saj bo v nekaterih primerih sodišče vzelo zadevo v obravnavo šele po nekajletnem čakanju Ker pa so ti spori ponavadi tudi zelo zahtevni, se lahko zgodi, da se vlečejo nekaj let.
Ali sva z možem dolžna drug drugemu vrniti darila, ki sva si jih podarila med trajanjem zakonske zveze?
Običajna, priložnostna darila, ki sta si jih zakonca dala pred poroko ali med zakonom, se ne vračajo. Darila večje vrednosti, še zlasti če niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti in sicer v stanju, v kakršnem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. To je težko določljivo, ker se nikoli ne ve, kdaj natančno je dejansko nastal vzrok za razvezo. Če teh večjih daril zakonca nimata več, se vrne vrednost darila ali stvar, ki jo je zakonec dobil v zameno za darilo.
Ali sem po razvezi upravičena do dela skupnega premoženja, če sem bila v času zakonske zveze gospodinja?
Ne glede na to imate pravico do skupnega premoženja, ker se gospodinjsko delo tudi vrednoti, čeprav še vedno premalo. Možno je sicer, da vam sodišče ne dosodi ravno polovice, vendar brez premoženja ne morete in ne smete ostati.
Ali mi lahko mož oziroma partner prepreči vstop v stanovanje?
Če vam partner prepreči vstop v skupno stanovanje, imate pravico sprožiti tožbo zaradi motenja posesti, čeprav je samo on vpisan kot lastnik stanovanja. Pravico do posesti imate namreč ne glede na to, kdo je lastnik, če v stanovanju živite in imate tam prijavljeno tudi stalno prebivališče. Vzporedno s tožbo zahtevajte tudi izdajo začasne odredbe, na podlagi katere vam mora partner v zelo kratkem času dovoliti vstop v stanovanje. Seveda pa velja tudi obratno. Če preprečite vstop v stanovanje vašemu partnerju oz. možu, ima pravico zahtevati varstvo s tožbo.
Z možem sva že ločena. ne moreva pa se zmenit glede premoženja. V času trajanja zakonske zveze sva si v hiši mojih staršev uredila v mandsardi dve sobi. Sedaj pa mi mož grozi, da bo tožil moje starše in zahteval polovico vrednosti hiše, če mu jaz nebom izplačala bajno vsoto denarja.Ali lahko to naredi! Jaz pa nisem lastnica ničesar.
Njegova je točno polovica vložka v ti dve sobi in čisto nič več. Če sta v ureditev vložila 10.000 evrov, si mu ti (oziroma pravzaprav bi se to moral pogovarjati s tvojimi starši) dolžna polovico in niti centa več, razen če dokaže, da je bil njegov delež vlaganj večji.
Na podlagi česa pa bi on tožil tvoje starše za pol hiše? Da vidim, pa grem še jaz tožit kakega soseda, mogoče mi bo pa uspelo tako prit vsaj do pol hiše, če že ne do cele.
Njeni starši naj dajo parcelo prepisati na njo, ali pa na oba skupaj.
Ker pa bosta hišo postavljala skupaj, pa je itak polovica tvoja, ne glede na to, kdo je napisan kot lastnik. Če pa bo parcela napisana na tvojo punco, potem pa bo itak ona lastnik in boš lažje dobil polovico, če bosta šla narazen.
Zelo zanimiva tema, zame pa trenutno tudi aktualna.
Predvsem to, kako razdeliti d.o.o. in s.p., ki ga je še pred začetkom zakona (ali v času trajanja zakonske zveze) ustanovil mož, če žena pri tem ni nič pomagala, torej ni v podjetjih delovala, vlagala in nasploh ustvarjala dodane vrednosti. Na kak način je pri dejavnostih sploh lahko reči, komu pripada kakšen delež.
Na primer: poznamo veliko primerov obrtnikov ali kako drugače (predvsem manjših) podjetnikov, ki kar “živijo” za svoj posel. Res pri tem zanemarjajo družino in partnerko, a ustvarijo dokaj veliko vrednost, od katere se vsi lepo hranijo in živijo. Priznajmo tudi, da je na ženi seveda ostalo veliko breme družinskih in starševskih obveznosti.
Torej, kdo je poklican, da odloči o delitvi takega premoženja in na osnovi česa?
Kdo mora predložiti dokaze in kakšne?
Žena, o tem da je vlagala/ustvarjala ali mož o tem, da ni?
Prosim za razjasnitev teh vprašanj.
Po mojem mnenju, če si že pred poroko imel s.p. ali d.o.o., se le to ne šteje kot skupno premoženje.[/quote]
Imam problem take vrste.20 let sem vlagala v možev (bivši) s.p.,ki ga je sicer res prevzel od staršev, ampak se je podjetje v času zakona povečalo,zaposlilo nove delavce itd.Ko si je našel mlado frkljico, je šel brez moje vednosti v d.o.o.,mi odpovedal delovno razmerje in me poskušal spraviti iz hiše.
Čez noč sem ostala brez vsega.Ves denar, vsi prihranki so šli v razvoj podjetja.
Sposodila sem si denar, najela odvetnika in zdaj se borim za svoj delež.Razprava na sodišču bo bogve kdaj, do takrat pa moram preživeti.
Zdaj sem na nuli!Dvajset let sem redila gada in nihče mu nič ne more.Tako to je.Če nisi zraven pri papirjih,ostaneš brez vsega.
Akf, glede na to, da se ljudje tožarijo za tepihe, se verjetno tudi za doo in sp. Če nekdo vloži tožbo, dokazujeta svoj prav obe strani, zmaga pa potem tisti, ki… (ima boljšega odvetnika, zna bolj lagati, ima več živcev za tožarjenje, bolj prepriča sodnike).
Tako da mora tisti, ki nekaj hoče, dokazati, zakaj to hoče, tisti, ki pa nečesa noče dati, pa mora dokazati, zakaj mu ni treba.
Hvala za mnenja, a odgovora še ni. Glavno vprašanje je, citiram:
Torej, kdo je poklican, da odloči o delitvi takega premoženja in na osnovi česa?
Kdo mora predložiti dokaze in kakšne?
Žena, o tem da je vlagala/ustvarjala ali mož o tem, da ni?
V podjetje sem vložil le lasten denar in svoje delo (in seveda delo svojih sodelavcev), žena pa ni bila pri meni niti zaposlena, niti ni kakorkoli pomagala, razen da mi je nekajkrat pomagala čistit prostore, ko smo se selili.
A ve kdo?
Ali ima kdo strokovno mnenje o tem vprašanju?
Hvala.
Ne vem, kaj ti ni jasno.
Začneta se ločevati in predlagata vsak svojo delitev premoženja. Ne strinjata se z njo. Ti trdiš, da je firma tvoja, žena trdi, da je tudi nekaj njenega dela, žrtvovanja v njej (navsezadnje, kdo je rihtal otroke in dom, ko si ti garal). Ne moreta se dogovoriti. Poskusita z mediacijo, neuspešno. Najameta vsak svojega odvetnika in dokazujeta vsak svoj prav. Na sodišču seveda. Odloči sodnik. Če se ne strinjata z razsodbo, se seveda pritožita. In tako v nedogled (pri nas najkrajše tožbe za delitev skupnega premoženja trajajo 6 let).
Torej, poklicano je sodišče.
Dokazujeta oba, pač z vsemi razpoložljivimi sredstvi (dokumenti, pričami, itd).
Ni pa to strokovno mnenje, zanj boš moral seveda seči v žep. Je pa vsekakor objektivnejše od tistega, kar ti bo povedal odvetnik. On bo itak na tvoji strani, in ti bo za prmej zatrjeval, da žena nima šans – saj ga boš navsezadnje plačal za to.
Ne morem dati strokovno mnenje, lahko pad napišem svoje (glede na amatersko poznavanje zakonov).
Če hoče žena karkoli od tvojega s.p.-ja oziroma d.o.o.-ja, potem te mora tožit.
V primeru, da si ustanovil s.p. ali d.o.o. pred poroko, bi po mojem mnenju morala potem ona dokazovati, da je pripomogla k povečanju vrednosti le tega, na tebi pa je, da dokazuješ, da se le to ni zgodilo. Da si tudi v času zakona le ti pripomogel k povečanju (kar se tiče vlaganja v podjetje.
V primeru, da pa si ustanovil s.p. ali d.o.o. v času trajanja zakona, pa se le to deli na polovico, če se pa s tem ne strinjaš, bi pa ti moral dokazovati, da si vlagal denar samo ti. Vendar je po mojem to sizifovo delo, ker se šteje, da se deli na polovico vse premoženje, ki sta ga ustvarila v času zakona, razen posebno premoženje (darila, ki si jh dobil ti, recimo od tvojih staršev).
To je čisto amatersko mnenje glede na moje poznavanje zakonov.
Seveda,če sta oba pripravljena na dolgoletno pravdanje.Če pa eden ni in če je v igri denar,se lahko zgodi marsikaj.Se spomnite “kobariškega” primera?
Kakšna delitev premoženja neki? V akciji policija, ženska neprištevna,izgnana itd…
Vsaka ženski (pa tudi moškemu), ki je odkrila filozofijo bogatenja tako imenovanih “malih podjetnikov”, naj se maksimalno pazi.Prav tu je leglo vsega sranja, ki se ob ločitvenem postopku začne razkrivati.Previdno,akf!
Kakšen “kobariški primer”? Ne vem točno za kaj gre.
Saj se ne bojim ne mediacije ne sodnega postopka, zanimalo me je le, kakšna nevihta se lahko iz tega izcimi. In zdaj, ko so mi možni scenariji postali jasni, bom pač poskušal po najboljših močeh ohraniti, kar sem ustvaril, seveda ob primerni odškodnini moji ex. In mislim, da nihče pri zdravi pameti ne bi gnal zadeve na sodišče, ko pa lahko v nekaj letih pravdanja odpreš in zapreš ducat d.o.o.jev in postane predmet pravde oslova senca…
Ločila sem se aprila letošnje leto. Po 25 letih zakona. Imava polnoletne otoke. V hiši opravljam sv oj s. p, Nepremičnine so vpisane v hipoteko, ki jo plačujem jaz. Kako razdeliti skupno premoženje, v kolikem času po ločitvi, saj je lastnina vpisana v zemljiško knjigo za vsakega polovico. Toda kaj je moja polovica in kaj njegova? Če se ne moreva dogovoriti, kako potem odloči sodišče?
Z možem se po 15 tih letih zakone ločujeva. Zanima me delitev skupnega premoženja – to je stanovanje.
Ali se vrednost stanovanja ovrednoti po trenutni tržni ceni, ali po ceni, ki sva jo ob nakupu plačala. Namreč, stanovanje je danes vredno dosti več, kot je bila vrednost nakupa pred 10 letimi, ko sva ga kupila.
Stanovanje sva kupila tako, da je 55% takratne vrednosti stanovanja predstavljalo moje staro stanovanje, ki sem ga prodala. Ali to potem pomeni, da je 55% vrednosti sedanjega stanovanja mojega? Potem se na polovico deli je 45% vrednosti stanovanja in torej možu pripada je 22,5%?
Prosim za odgovor.
Lep pozdrav