Pozdravljeni!!

Rad bi delil mojo zgodbo z vami…

In sicer gre takole… 21 letni fant spozna punco, ki naj bi bila stara 17.. zaljubita se in se imata super fino fajn, po enem mesecu fant zve, da je punca lagala glede starosti in da je stara komaj 16… pa ji to laž oprostim in greva naprej…

Potem pa pride drugi mesec veze, na mojem računalniku pusti vpisan fb račun.. ker me seveda zamika ga odprem in glej ga zlomka, pogovori z bivšim fantom o tem kako se bosta dobila da se pof*** in podobne zgodbe… Ker je bila to moja prva resna veza, se želim pogovorit… mi razloži, da je bila zaljubljena vanj, dokler ni spoznala mene.. in da so še vedno vpletena čustva in navade itd… pa jo nekako probam razumet in mi tudi obljubi da se to ne bo nikoli več ponovilo.. Pa mine pol leta, pa si za hec rečem, da vidim če še kaj takega počne..
Odprem njen facebook, ker je še vedno ostalo shranjeno.. in ponovno naletim na iste pogovore, tokrat ne samo z bivšim, ampak še z dodatnim tipom, ki ga ne poznam…

Tokrat znorim, ji dam konec… čez par dni se zopet slišiva in se mi ponovno opravičuje, pove kako ne more brez mene in da me nikoli ni prevarala , da ji je manjkala pozornost in blabla…

Enak scenarij se je ponovil še 2x in še 2x sem ji oprostil.. vendar zadnjič, sem ji dal jasno vedet da še enega spodrsljaja ne bom prenesel… in res je bilo celo leto mirno, nič sumljivega, – vse je delovalo OK… potem pa je zopet postala sumljiva, ampak tokrat …
Ko sem jo probal soočit z novimi lažmi. je še nekaj časa vztrajala, da se ne dogaja nič, da si z nobenim ne piše… potem pa ko strela z jasnega : zaljubila sem se, nočem te več videt, nikoli te nisem imela zares rada, to kar čutim z njim s tabo nikoli nisem čutila… itd.

Naj povem, da po vsakem takem dogodku, sva se bolj kregala, spolni odnosi so bili vsakič slabši, skos manj ljubezni je bilo med nama.. ampak naju je skupaj držala neka navezanost… ampak zda jse počutim kot pravi debilček.. ker sem imel možnost to zadevo končat že takoj na začetku, pa nebi bil prizadet.. tako je pa ona srečno zaljubljena, jaz pa sem ostal sam.. in se sprašujem kaj sploh je res in kaj ne..

Pozdravljen,
verjamem, da si jezen, razočaran … Ampak: punca je bila stara 16 let! Oprosti, ampak res redko kdo je pri teh letih sposoben resne, odgovorne zveze. Verjetno ji je pasala neka ‘stalnost’, občutek varnosti, sprejetosti, po drugi strani pa še vedno rabi akcijo, sprostitev, zabavo … Bolje, da to počne zdaj, pri 16, 17 leth, kot pa da potem, ko bo imela družino.

Res pa se vprašaj, zakaj si ji dal toliko priložnosti. Malo bolj se ceni, ne pričakuj tega od drugih, če se sam ne.

Vse dobro v življenju.

Jep. Z najstniki je vedno drama. Pojdi naprej in si uredi lastno življenje… Ne računaj na druge in ne pričakuj od njih ničesar, a ob tem ne pozabi opazovati in se učiti. Preberi si kaj o medspolni dinamiki… mogoče Rational Male od Tomasi-ja.

Pozdravljeni.

Že večkrat sem napisal … odnos je mogoč samo, če med partnerjema obstaja tudi zaupanje. Če tega ni, je partnerski odnos kot hiša brez temeljev. Premakne ali poruši jo lahko že manjši vihar ali potres.

Življenje je kot reka, včasih mirna, včasih razburkana. Včasih lahko vidimo daleč naprej kakšne ovire so pred nami in včasih ne vidimo ničesar … in se nekaj samo zgodi … zelo redko imamo možnost v resnici vplivati na reko samo … no kakšen kamen že lahko premaknemo – včasih.

Bolj kot smo umirjeni, več kot imamo izkušenj in znanja, boljši krmarji postajamo. Nikoli pa ne nehamo delati napak, saj so ravno napake tiste, ki nam omogočajo učenje in nove uvide. Za napake si moramo znati oprostiti, sicer postanemo zagrenjeni, kar se nekako čuti tudi iz vašega prispevka.

Vedno je zelo neprijetno, ko izveš, da ti ljubljena oseba laže. Dejanja vaše bivše punce povedo več o njej kot o vas (in NE niso vse ženske enake)… da, bili ste nekoliko naivni in polni idealističnih pričakovanj (in tudi kontrole), da se bo spremenila.

Delajte na svoji samozavesti in po reki svojih ljubezenskih odnosov plujte sproščeno, kar se da. Najdite način, da izrazite jezo, ki jo čutite v varnem okolju in primerno (npr. skozi šport, kričanje, zvijanje brisače …) Žalujte in postopoma sprejmite situacijo takšno kot je. Obdajte se s prijatelji in pozitivnimi aktivnostmi. Imeli boste še veliko priložnosti za učenje tega, čemur rečemo partnerski odnos.

Nekoliko je prispevek podoben prispevku v drugi temi, zato moj odgovor pripenjam tudi sem https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=163&t=11178520&p=13061714#p13061714

Vse dobro.

Prvo kot prvo pričakovat od 16 letnice blazno resno vezo, ki temelji na resni predaji in zaupanju v drug drugega, v jasnih dogovorih, odličnem poznavanju samega sebe in drug drugega, jasnem vedenju, kaj si tako ona, kot ti, kot vidva želita, od samega sebe, od drug drugega v življenju, je malce naivno in nezrelo tudi od tebe, se ti ne zdi?

Ko sem brala napisano, se mi je prikazoval ves čas odnos oče-hči.
Ti grajaš, podučuješ, postavljaš ultimate, brkljaš in preverjaš (nadziraš), kaj nezrela (še daleč nedefinirana) mladoletnica bezlja s svojimi čustvi in dejanji.
In ji oprostiš nekajkrat, ker…?..
Tudi sam to potrebuješ?
Preusmeritev svoje “resnosti”, ne-ukvarjanja z njo, na ukvarjanje z neresnostjo punce?

Pokroviteljsko pametovat drugemu, je idealna kamuflaža za ukvarjanje z lastnimi nepopolnostmi, neznankami, slabostmi.

Punca je mlada, niti polnoletna, in nima blage veze, kaj bi, kaj ne bi, hormoni se ji pretakajo sem ter tja, ravnotako čustva.
Testira, preizkuša, raziskuje, hkrati ravnotako hrepeni po ustaljenosti, hkrati tega še zdaleč ni sposobna, ne biološko hormonsko razvojno, ne čustveno, ne mentalno.

Nasvet: sprosti se malo, ne nadziraj in ne kontroliraj drugih ko en star fotr, star si komaj 21let.
Smej se, športaj, raziskuj, uživaj 21ta in prepusti preveč resnosti za čas, ki prihaja.
Brezskrbi, ujel te bo, nekega dne.. 😉