Med.Over.Net

Ločitev, nezvestoba in varanje

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Ločitev je predvsem čustven proces, ki se ne zgodi od danes na jutri. Veliko ljudi se z njo vsakodnevno spopada. Kakšne so vaše izkušnje? Kakšne so vaše težave?

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

Poniknil je...

Default avatar

Animax

Ne bom niti komentirala, bralno razumevanje šepa, očitno. Imam čisto vest, nisem nikoli varala in načrti za prihodnost so bili oblikovani v monogamni zvezi... Torej z njim. Preden naredite kakršne koli zaključke in preden sploh komentirate, si prispevek vsaj natančno preberite.
Default avatar

Animax

Se strinjam, popolnoma. Itak prevzemam svoj del odgovornosti ... Mogoče še preveč. Hotela sem samo neko tretje mnenje, ali je to normalno obnašanje oziroma ali sem mogoče kaj spregledala.
Default avatar

BTDT

Animax je napisal/a:
Se strinjam, popolnoma. Itak prevzemam svoj del odgovornosti ... Mogoče še preveč. Hotela sem samo neko tretje mnenje, ali je to normalno obnašanje oziroma ali sem mogoče kaj spregledala.
Morda si spregledala njegovo neodgovornosti in nespoštovanje soljudi.
Default avatar

darwin

Animax je napisal/a:
Pozdravljeni, potrebujem dodatno mnenje, razsvetlitev, ker dejansko bolj kot razmišljam, slabše mi je in manj objektivnega videnja imam.
Bila sva prijatelja, jst v vezi, on pa tudi z družino. Čisto platonski odnos, čeprav simpatija je obstajala, ker je meni predstavljal moškega z velikim M, že kot prijateljje bil fantastičen. Jst končala zvezo in on tudi (ne zaradi svoje želje). NJegov šok je bil sicer velik, vendar je priznal, da zveza že dalj časa ni funkcionirala in je čutil olajšanje. Spentljala sva se popolnoma nenačrtno, kot bi to viselo ves čas v zraku nad nama in stvari so se začele odvijati zelo hitro, občutki intenzivni, čustva zelo globoka, načrtovanje skupne bližnje in bolj oddaljene prihodnosti. Skratka, ni da ni. Vse je funkcioniralo. V času praznikov pa šok - vedno manj oglašanja z njegove strani, vse dokler ni popolnoma poniknil. SIcer v zelo redkih telefonskih pogovorih je priznal, da doživlja nekakšno postpartnersko krizo, je stalno utrujen, životari iz dneva v dan. Pustila sem ga pri miru, da pride k sebi, se spravi v red. Ampak kontakta še kar ni in ni. Izogiba se vsakršnemu stiku, prelaga srečanje za končen pogovor, mene pa ta neurejenost (čeprav za konec) te zveze ubija, psihira, mori iz dneva dan. Nikakor ne morem vreči čez ramo, dokler je stvar tko nedorečena, ne morem začeti živeti svojega življenja kot samska, ker do konca sploh v bistvu ni prišlo. 2% upanja še imam, da gre res za krizo, v ostalih pa razmišljam o novi simpatiji, pobotanju z bivšo, obžalovanju najinih začetkov, ujetosti itn. Naj omenim, da so bili najini pogovori vedno zelo iskreni in globoki, on je na splošno zelo načelen in ga še vedno dojemam kot dobro in močno osebo.
Popolnoma sem razdvojena in nesigurna vase, v svoje filinge, en dan dvomim v vse, drugi dan v nič. Nikakor mi ni jasno zakaj z njegove strani izogibanje, zakaj prelagati konec, zaključek.
Kakšno je vaše mnenje o tem?
Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
" Poniknil je ", ha,ha,ha.... ... jeste ... :) Kot Cerkniško jezero.
Brez skrbi. Tovrstni 'ponikači' imajo to grdo navado da nekje vedno 'izplavajo'.
Default avatar

Nekdo danes

Zakaj ga pa ne pokličeš in direktno vprašaš?

Sicer lahko da je zgodba predstavljena enostransko. V študentskih letih sem se spoznal z eno punco... sva prijateljevala, se pogovarjala vse živo, se družila (sicer nikoli sama, pač pa z družbo) ampak zame je bila zgolj prijateljica ali dobra znanka. Potem smo nekega dne šli z družbo v hribe, zvečer je bil tabor in ogenj, pa se vsede zraven mene, me prime za roko in si jo položi okrog ramen.

Me je precej šokiralo, v bistvu sem kar malo otrpnil, ker sem jo do takrat videl zgolj kot prijateljico/znanko... v glavnem, sem na hitro še isti večer spakiral in kasneje prekinil vse stike z njo. Brez pogovora in pojasnil.

Bi se moral pogovoriti z njo? Mogoče, ampak v tem primeru bi se tudi ona morala prej pogovoriti z mano, preden me je za roko prijemala. Ne pa da me kar napade.

Tako da avtorica, razmisli kaj so bila realna pričakovanja v odnosu (ne bom napisal v zvezi, ker mogoče sploh ni bila zveza) in kaj so mogoče samo tvoje želje in si kje mogoče prehitevala ali udarila mimo.
Default avatar

Animax

Nekdo danes je napisal/a:
Zakaj ga pa ne pokličeš in direktno vprašaš?

Sicer lahko da je zgodba predstavljena enostransko. V študentskih letih sem se spoznal z eno punco... sva prijateljevala, se pogovarjala vse živo, se družila (sicer nikoli sama, pač pa z družbo) ampak zame je bila zgolj prijateljica ali dobra znanka. Potem smo nekega dne šli z družbo v hribe, zvečer je bil tabor in ogenj, pa se vsede zraven mene, me prime za roko in si jo položi okrog ramen.

Me je precej šokiralo, v bistvu sem kar malo otrpnil, ker sem jo do takrat videl zgolj kot prijateljico/znanko... v glavnem, sem na hitro še isti večer spakiral in kasneje prekinil vse stike z njo. Brez pogovora in pojasnil.

Bi se moral pogovoriti z njo? Mogoče, ampak v tem primeru bi se tudi ona morala prej pogovoriti z mano, preden me je za roko prijemala. Ne pa da me kar napade.

Tako da avtorica, razmisli kaj so bila realna pričakovanja v odnosu (ne bom napisal v zvezi, ker mogoče sploh ni bila zveza) in kaj so mogoče samo tvoje želje in si kje mogoče prehitevala ali udarila mimo.
Če objemanje okrog ramen jemlješ kot napadanje, imaš resnično večje probleme kot jst. In ženski si naredil veliko uslugo, da si se poslužil "ghostinga". Zato ne bom niti odgovarjala na tvoj (zmoten) komentar, ki je posledica dokaj površnega branja moje objave, ker te ne dojemam relevantnega. Žal. Delaj na sebi in odpri se ljudem. Včasih so dotiki le dotiki, iskanje topline človeške bližine in ne napadanje. Pa četudi je ženska hotela kaj več, imaš za to jezik, s katerim (začuda) lahko skomuniciraš tudi vse občutke in celo zavrnitev. Pa plašnice z oči, svet bo takoj lepši. ;)