Vprašanje za strokovno pomoč
Pozdravljeni,
Prosim za strokoven nasvet.
Stara sem 29, porocena 5 let.imava 2 otroka (5 let in 6 mesecev). V zacetku leta sem opazila, da se je spremenil, ni zelel vec spolnosti itd. Aprila (noseca) sem ugotovila, da me partner vara, imela sva stevilne dolge pogovore in obljubljal je da ni nic posebnega, ceprav sem po tistem se veckrat ugotovila da se imata stike, avgusta sem ugotovila da je stanje se vedno enako, takrat sem “znorela” in rekla mi ali ona in se je odlocil za nas. Gradimo tudi hiso, potem je bilo nekaj casa najino razmerje veliko boljse, se pogovarjava, ne prepirava, urejava in dogovarjava vse glede hise, on tudi hodi tja delat, vse izgleda dobro, razen ljubezenski odnos: spolnosti ni, neznosti, dotikov, pozornosti z njegove strani ni. Zjutraj in zvecer dobim poljub in to je to. Ko se hocem o tem pogovarjati je tiho ali pa rece ze spet ta tema, pravi da imata z njo manj stikov in da se obcasno slisita, jaz pa vem da temu ni tako, da si vsakodnevno dopisujeta, se slisita in se dobivata dopoldan v casu sluzbe, ceprav imata razlicni slubi… V sporocilih si piseta kako se imata rada, kako se pogresata… in vcasih ji napise da spet tezim… obcasno se tudi prepirata… kaj naj naredim? Želim si ostati z njim, ker mi z njim ni tezko, ko smo skupaj z otrokoma se imamo lepo, zvecer se kaj pogovarjava in/ali sva vsak na svoji napravi, pogresam pa ljubezen. Locitve nebi rada predvsem zaradi otrok, strah me je tudi da bi ostala sama, da bi bila osamljena in nerazumljena, patudi zaradi delitve gospodinjskih del in financ, ker si veliko pomagava med seboj. Je locitev resitev? Kako naj ustavim oz. preprecim, da ima kontakt z njo? O vzrokih sva se veliko pogovarjala in vem za moje napake, pravi,da sem se v zadnjem casu zelo spremenila pozitivno. Moti me varanje in laganje. Zakaj se trudi za hiso in dobre odnose, ce ima raje njo, zakaj vztraja z nami? Kaj naj naredim?
Pozdravljeni.
Hvala za vaš iskren prispevek. Med branjem sem občutil žalost na eni strani ter občutek nemogoči in apatije na drugi strani. Zdi se, da ste pripravljeni stopiti preko vsega v kar verjamete, da bi ohranili družino.
Ko ženska zanosi, se začne njeno telo spreminjati. Glavni fokus vitalne energije ženske se usmeri v razvoj otroka. To pomeni, da se manj te energije usmerja proti partnerju. Žal se kar nekaj prevar zgodi ravno v času nosečnosti in v zgodnjem otrokovem obdobju, ko otrok v največji meri potrebuje mamimo vitalno energijo. Nekateri moški na omenjene spremembe reagirajo zelo nezrelo in ne zmorejo tolerirati frustracij oz. ne zmorejo narediti preklopa v zavedanju, da se z vsakim novim družinskim članom veča tudi njihova odgovornost v družini. Včasih napako naredijo tudi ženske same, saj ne naredijo dovolj “prostora” za očeta. Tudi v tem primeru pa je pogosto res, da (potiho) moškim takšna dinamika ustreza.
Občutek imam, da vaš partner do vas čuti določeno odgovornost in želi ravnati prav. Toda, glede na to, kar ste napisali, vaš partner nima svoje “ljubice” samo za rekreativno seksualno sprostitev, ampak do nje goji določena čustva. Verjetno je v sebi razdvojen, kar ga vleče v vedno večjo čustveno stisko.
Razumem argumente, ki ste jih navedli. Osebno sem mnenja, da mora biti ločitev res zadnja možnost. Toda v vašem primeru se zdi, da ste zaradi določenega udobja pripravljeni poteptati vse v kar verjamete in kar ste. Celo sprašujete se, kaj lahko SAMI naredite, da preprečite stike vašega partnerja z njegovo ljubico. Vaše vedenje je bolj podobno skrbni mami, ki vedno znova odpušča svojemu malemu princu, kot odrasli partnerki, ki od svojega odraslega partnerja pričakuje spoštovanje dogovorov. Sprašujem se, kje je vaša jeza?
Ne želim prevzeti odgovornosti namesto vas. Ne vem kakšen bi moral biti vaš naslednji korak. Menim sicer, da oba s partnerjem veliko energije vlagata v družinsko masko. Takšna dinamika lahko traja še več let. Dokler nekomu od vaju ne bo dovolj tega dvojnega življenja. Že večkrat sem napisal, da “odprti odnosi” sami po sebi niso težava. Težava nastane, ko se v družinsko dinamiko prikradejo laži in skrivnosti. Te pri vseh vpletenih naredijo dolgoročno več duševne in telesne škode kot ločitev. In v vaši družinski dinamiki je tega precej.
V kolikor imata oba iskreno željo po delu na sebi, vam toplo priporočam dolgoročno partnersko psihoterapevtsko obravnavo. Naj otroci ne bodo vajino edino lepilo.
Vse dobro.
Na prvi pogled je res tako, v resnici pa ne. Partnerski odnos je živ sistem. Vsak odrasli v tem sistemu nosi del odgovornosti za dinamiko. Ko nekaj temeljnega glede sebe spremeni en odrasli, se spremeni dinamika v odnosu in se mora nekaj spremeniti tudi pri drugem partnerju. Če se ne, potem sistem razpade. Obnašanje vašega partnerja lahko obstaja tudi zaradi vas. Drug drugega sta pritegnila v življenje, ker lahko vsaj trenutno vajin “sistem” obstaja in ker zmoreta oba, vsak iz svoje strani, tolerirati precej destruktivno partnersko dinamiko. Sami lahko naredite zelo veliko. Ne morem vedeti, kakšen bi moral biti vaš fokus na terapiji, ker vas v resnici ne poznem. Morda to, da spustite podobo idealne družine za katero se tako zelo trudite.
Seveda je absolutno bolje, če na odnosu aktivno delata oba partnerja, saj v tem primeru obstaja precej večja verjetnost, da se odnos popravi. Toda, če to ni mogoče, in pogosto ni, potem imamo na voljo veliko drugih možnosti.
Zelo sočustvujem z vami, znašli ste se v zelo težki situaciji, kjer se lahko čez noč vse obrne na glavo in boste izgubili vse, za kar ste si prizadevali vsa leta. Toda istočasno vas ne želim obravnavati kot žrtev, ki je brez vsake možnosti. Sem mnenja, da je v nesreči bolje aktivno iskati rešitve (in tudi delati napake), kot pasivno upati, da drugi sprejmejo odločitve tudi za nas.
Kaj več težko napišem. Moral bi vas videti v živo, se z vami pogovoriti in vas začutiti. Na ta način bi dobil boljši uvid v vašo družinsko dinamiko in vaše strahove. Morda so v ozadju tudi travme iz preteklosti, bodisi vaše, bodisi vaše rodbine. Takšna stopnja tolerance, kot jo kažete vi, je značilna za ljudi, ki so se naučili tolerirati posledice travmatičnih dogodkov.
Zaslužite si podporo. Občutek, da niste sami z vsem tem bremenom. Že samo to naredi veliko razliko pri videnju možnosti, ki jih imate na voljo.
Za nadaljnjo korespondenco sem vam na voljo preko elektronske pošte in v živo v okviru svoje prakse.
Vse dobro vam želim.