ne vem kako naprej…
Pozdravljeni!
Opogumila sem se napisati svojo zgodbo, ker se je morda kdo izmed vas soočil z enako situacijo.
S partnerjem sva bila par 17 let. Nedavno mi je priznal, da se je zaljubil. Nato sem ga postavila na cesto, odšel je k njej.
Preprosto ne vem kako naprej. Moj cel svet sva bila midva in gradila sem na najinem odnosu, a je kruta usoda posegla vmes. Jaz sem totalno uničena. On pravi, da je tudi v razsulu, ne more mi pogledati v oči, čeprav mu ne verjamem, glede na to da je po dveh dneh dobil streho nad glavo pri njej.
Pravi, da mu je žal, kar mi je naredil, po drugi strani pa se obnaša kot popolni tujec, ko se gre za njo- kliče jo žena.
Veliko mi jih je reklo, da naj počakam, da naj poskrbim zase, ampak jaz enostavno tega človeka ne poznam več.
Rada bi, da bi priznal napako in lahko bi začela znova. Lahko bi zgradila odnos nanovo, takoj sem pripravljena.
Ampak menim, da do tega ne bo prišlo…
Ali se je morda kdo izmed vas znašel v takšni situaciji, da je po dveh dneh varanja partner že živel pri drugemu in snoval prihodnost? Vesela bom vsake izkušnje, kajti trenutno se počutim brez volje in smisla.
Osredotoči se nase in na otroke. Nanj ne misli, ne razmišljaj o njegovih dejanjih. Razmisli o sebi in svojih dejanjih in načrtuj svojo prihodnost. Človek je pač šel naprej in če ti sama ostaneš na mestu in ti je preteklost prehudo breme, pač ne boš napredovala in te čakajo leta obžalovanja, sivine, žalosti. Naredi kaj zase, za svoje zdravje in kondicijo, fizično in psihično.
Svet je lep, ljudje so prijazni in ljubeči, če se tako odločijo in odločajo se ob zanimivih in samostojnih posameznikih.
Tudi meni se je takrat podrl svet, a sem se vzel v roke, ker strt in zagrenjen otrokoma nisem mogel biti dober oče.
Glede na to, da se konča vsak drugi zakon, torej 50%.. ima na milijone ljudi takšno ali podobno izkušnjo. Pa jih poglejmo:
Nismo odgovorni za druge ljudi, niti njih ravnanje. Podobno ne moremo vplivati na to ali se bodo zaljubili ali ne.
Velja tudi v obratno smer: drugi ne morejo in ne smejo biti odgovorni za naša ravnanja.. ter predvsem: njihova dejanja naj bi čim manj vplivala na našo lastno vrednost.
Povedano drugače, ker se človek zaljubi v naslednjega človeka, ni vaša vrednost nič manjša.
Pri ljubezni ste odgovorni zgolj za vašo lastno ter predvsem in poglavitno: ljubezni do sebe.
Modrost budističnega meniha pravi:
[img]http://img.picturequotes.com/2/26/25944/if-we-do-not-know-how-to-take-care-of-ourselves-and-to-love-ourselves-we-cannot-take-care-of-the-quote-1.jpg[/img]
In kadar to imamo, znamo vrednotiti sebe, potem se tudi pot naprej lahko odpre.. če imamo sebe radi, si lahko upamo:
[img]http://www.quotesvalley.com/images/73/have-enough-courage-to-trust-love-one-more-time-and-always-one-more-time5.jpg[/img]
Od tu naprej imate torej dve osnovni izbiri: ali pač ljubezni zaupati še enkrat ali pač ne.
V osnovi pa spet dvoje poti: verjeti, da gre z življenju zgolj za zaporedno monogamijo, da smo torej le z enim človekom (monogamija).. ali je pač človek visoko seksualno in čutno bitje in se posledično lahko hkrati zaljubi v več ljudi hkrati (tudi zaporedoma).. čemur pravimo: poliamorija.
Monogamija ali poliamorija (o obeh sem veliko že zapisal). Oboje je težko vzdrževati, da ne bo napake.
GLEDE “TUJOSTI”
V eni povedi: “Nihče nam ni tako tuj, kot človek, ki smo ga nekoč ljubili.”
Zna biti, da je bil avtor Erich Maria Remarque, a nisem prepričan.
PREBOLEVANJE
V osnovi pa velja, da je pri zdravih ljudeh za prebolenje razpada zveze potreben en mesec za vsako leto skupnega življenja.. ker pa je zdravih ljudi malo, torej pomeni še malce več.
Vir: Alan in Barbara Pease: Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen
Na lestvici stresa pa je na drugem mestu, takoj za smrtjo partnerja.
Vir: Robert Skynner in John Cleese: Družine in kako jih preživeti
Ločitev je stresna in zelo težka, ker pade tako telo, kot um (ter čustva) v abstinenčno krizo.. zelo podobno, kot ob zasvojenosti ob substancah.. konec koncev je tudi ljubezen na CAT scanu videti identično zasvojenosti s kokainom.
Bolečino pa se čuti seveda čisto realno, fizično.. možgani ne ločijo čustvene od fizične.. zato se nam dejansko “trga srce”.
Pri tej bolečini pa se je potrebno zavedati, da ni dobro od nje bežati.. ali kot je Paul Coehlo že zapisal: “Naj vas bolečina ne spremni v nekaj, kar vi niste.”
Veliko pišočih na MONu izhaja iz zakrknjenosti.. strahu pred bolečino, ki jih je spremenil v njim ne-lastne osebnosti: Agresivne, napadalne.. obtožujoč drugi spol že po “defaultu”.. zagrenjene, vedno iščoč nepremostljive prepreke ali mega zarote države.
Seveda na to vpliva še druga velika ljubezen človeka:
Za vsakega odraslega človeka bi lahko dejali, da ga opredeljujeta dve veliki ljubezenski zgodbi. Prva – zgodba o našem iskanju spolne ljubezni – je dobro znana in opisana, na njenih muhavostih temeljita glasba in literatura, družba jo priznava in slavi. Druga – zgodba o našem iskanju ljubezni sveta – je bolj skrivnostna in sramotna. Če jo omenjamo, to ponavadi storimo z dvoumnimi, posmehljivimi izrazi, kot da gre za nekaj, kar zanima le zavistne, sprijena duše, ali pa si trud za doseganje statusa razlagamo zgolj z ekonomskimi pojmi. Pa ta ljubezenska zgodba kljub temu ni nič manj globoka od prve, nič manj zapletena, pomemebna ali obče veljavna, in neuspehi v njej niso nič manj boleči. Tudi tu imamo opraviti s strtimi srci, o katerih pričajo odsotni, v usodo vdani pogledi številnih ljudi, ki se jih je svet odločil odpisati kot “zgube”.
Alain de Botton, Skrb za status[/url
“Preboleti” tako ne pomeni, da je rana in bolečina izginila; temveč zgolj to, da ne vpliva več na vaše življenje.
Predvsem pa se je potrebno zavedati, da je bolečina dobra.. da se ne sme od nje bežati.. ali kot je to zapisal Carl G. Jung:
[img]https://i.pinimg.com/736x/23/b1/cc/23b1ccec491bd09115405b2ee12d5851.jpg[/img]
Meni se je zgodilo podobno, samo da mi ni priznal, da ima drugo, ampak sem sama ugotovila, po razhodu. S tem, da sem morala iz stanovanja z majhnim otrokom in praktično takoj je prišla druga. O tem koliko in kakšno sranje sem morala prenašati in še vedno moram, ker se zaradi otroka srečujeva ne bi. Ne vem kaj naj ti rečem… Sama zelo niham med tem, da sem ok in celo super in med tem, da sem slabo. Ampak res nikoli nisem niti za sekundo pomislila, da bi ga vzela nazaj in to res svetujem tudi tebi. Ker človek, ki je sposoben to naredit tistemu, ki mu je najbližje, je res totalen egoist in psihopat, ki gre za lastno “srečo” praktično čez trupla.
On je vedel kaj dela preden se je “zaljubil”, pa je šel naprej, medtem ti je lagal, na koncu te je pa zavrgel kot smet. Tudi če prideta spet skupaj, se boš do konca življenja spraševala kdaj pride naslednja velika “ljubezen”.
Vem, da si ne zasluži, da bi se lahko vrnil. Ampak tega človeka ljubim že 17 let. Vem, da se ne bo vrnil, ker se je preselil k njej in menjal naslov že drugi dan, ko sem ga postavila pred vrata.Zdaj že na FB objavljata skupne slike. Meni pa vzame sapo, ko to vidim…
Rekel je, da ni bilo več kemije. Po 17ih letih!!!! Kemija je na začetku, potem pa pridejo zaupanje, spoštovanje, da se lahko nasloniš na koga, ko ti je hudo… Zanimivo je, da je bilo še precej kemije dva meseca nazaj, preden jo je spoznal, sedaj pa govori tako…
Uničil me je… Vzel mi je vse, v kar sem verjela, ni bil le moj partner, ljubimec, bil je moj najboljši prijatelj. Pa me je ponižal, da me bolj ponižati ni mogel. Ne morem verjeti svojim očem, ko se pogovarjam z njim-to ni več človek, s katerim sem delila slabo in dobro. Zelo me boli, bolečina je neznosna. Nikoli več ne bom mogla nekomu zaupati, ker bom vedno imela v mislih, kako je bolelo. Vem, da morda izpadem patetična, neumna, ampak jaz ga ljubim. Tega ne morem izklopiti ali izbrisati.
Vem kako ti je.. si čustvena in trenutno globoko ranjena.. poskusi biti obkrožena z ljudmi, ki te imajo resnično radi. Marsikdo pravi, da je težje, ko imaš otroke z osebo, ki te prevara preboleti. Vendar ravno otroci ti dajo voljo in brezpogojno ljubezen, objeme.. in mislim, da je iz tega vidika lažje pustiti osebo, da odide. 17 let ni malo, sploh zaradi skupnih navad, dotikov… to bo najtežji del. Težko je danes v tako razdvojeni družbi najti partnerja, za katerega lahko daš “roko v ogenj”.. tako lepa je globoka,iskrena in strastna ljubezen.. ampak to je postala že prava redkost.. težka dobrina, ki je noben denar ne more kupiti..res pa je.. nauči se biti dobra do sebe, vključi se v kakšen hobi, šport, potovanja.. če ti bo lažje spoznaj tudi kakšnega fanta, če ne drugega za pogovor.. ljudi ne moremo prisiliti, da bodo imeli čustva do nas, lahko pa se naučimo biti dobri do sami sebe. Sama sem v položaju, ko se je bivši po nekaj letih začel spet oglašati in priznam, da imam še čustva do njega, ampak ker me z lahkoto prizadane in mu je malo mar kako se počutim( sam je narcisoidna osebnost) , si teh mojih čustev ne zasluži.. osebno mi najbolj pomaga, če grem lahko kam ven s prijatelji in med ljudi.. razmišljam pa tudi, da bi posvojila kuža.. upam, da bo tvoja bolečina čim manjša in da se ne boš sebično oklepala svojega lažnega ega ( pusti ga naj gre, tudi iz tvoje glave in srca) in smilila sama sebi..ljudje smo navajeni zreti v eno stvar, ki jo želimo popraviti, odpraviti, kjub ostalim stvarem, ki se nam radostno ponujajo..odloži malo svoj nahrbtnik, življenje je lepo.
Poglej… iz lastnih izkušenj…
… to ni bilo 2 dni varanja. Po dveh dneh varanja… se človek ne odseli in zapusti družine.
Sama sem bila v podobni situaciji. Veliko hujši, kot je tvoja. Vem, da si želiš da pride nazaj in obljubi, da ne bo nikoli več… samo verjemi, … bo… pa ne samo enkrat.
Ni besed, ki bi te lahko potolažile v tej situaciji. Uporabila bom tisti “zlajnani stavek” čas celi rane… in to drži kot pribito.
Moj iskren nasvet je… ne prosi ga, ne ponižuj se, sam se je tako odločil.
Spodaj imaš podobno situacijo, mislim da je naslov Okrevanje po prevari… ali nekaj takega. Preberi si komentarje Darwina. Mislim, da ti bo pomagalo. Vse kar je napisal drži.
Da pa te malo potolažim… ostala sem sama… še vedno sem sama… še vedno se pobiram… nisem še okej, pa je od tega minilo leto in pol. Po enem letu so pričeli prihajati sms-i, kako pogreša bla, bla, bla in da je vse izgubil, bla, bla, bla. Tako da,… povsod se poliže smetanca, ampak potem je prepozno…
Nisem bila vesela teh sms-ov…, zakaj… ker si je ustvaril novo vezo, s tujim otrokom (svojega je zapustil), zdaj pa iz te veze, ponovno beži. In to bo počel ves čas…
Držim pesti zate, če pa želiš pogovor sem ti na voljo.
Tole – “Moj iskren nasvet je… ne prosi ga, ne ponižuj se, sam se je tako odločil.” – je bistveno. Tako obdržiš svojo moralno držo, svoj jaz…
Res je… po letu do letu in pol padejo rožnata očala in pride trenutek spoznanja. Živimo samo enkrat, zato si ne smemo dovoliti, da drugi hodijo po nas in nas ponižujejo. Tisti, ki te resnično ljubi, te na tak podel način ne bo prizadel, ampak ti bo v obraz povedal, kako se počuti, kaj ga moti.
Identična zgodba pri meni. Tudi cca 17 let kvalitetnega razmerja, nato čisti rez z njegove strani. Da mu je druga všeč je rekel in se preselil k njej. Sledili so dnevi groze za mene AMPAK!!! to je bilo nekaj najboljšega kar je naredil!!!! Zakopala sem se v delo, poiskala nove hobije, žurala, potovala in sebe postavila na svoje mesto. In glej ga hudiča… po manj kot pol leta je iz čistega neba prijokal nazaj…da je naredil grozno napako je rekel, da me ljubi in bla bla bla.
Draga moja….vem da mi ne verjameš, ampak čas je na tvoji strani. In ko bodo hudi dnevi mimo, boš šele uvidela, da ga pravzaprav ne rabiš. Začni se imeti rada, postavi sebe na prvo mesto, pojdi med ljudi. Verjemi da bo slej ko prej prišel drugi ( lahko da še večji papak, ampak vseeno) ampak bos vidla da si lahko komot srečna tudi sama.
Jaz osebno ga ne bi vzela nazaj, saj nikoli vec ne bi zaupala; zaupanje pa je temelj zveze. Le pogumno naprej!!!
Hvala vsem za pomoč… Menim pa, da je to zaključena zadeva, kajti rekel mi je in citiram : ” tudi če zdej ostanem sam, ne bi mogel priti nazaj, ker vem kaj sem naredil.” Ne vem, malo čudne besede, glede na to, kako sta zaljubljena in srečna in oh in sploh… da reče, da če bo ostal sam… halooo????? A nisi tisoč procentn, da je ona zdej tista, s katero boš do konca življenja, po tem ko si ga men uničil… Dejansko opažam, da nisem več toliko žalostna, kolikor se me polašča neizmerna jeza… Ko sva se pred parimi dnevi videla (prišel je še po zadnje stvari), sem mu rekla da je samovšečni egoist. In kaj mi odvrne, samovšečen pa nikoli nisem bil… OMG, sploh mu ne kapne, sploh mu ne pade na pamet, kaj mu hočem povedati. Dejansko ima neka rožnata očala na sebi in sploh si ne da reči nobene stvari.
Problem je tudi v tem, da se je preselil samo 2 bloka naprej in da imam velike možnosti, da se bomo prej kot slej srečali… Čeprav se zeeelloooo trudi, da se nebi (hodi drugam v trgovino, vozi se drugam na rekreacijo itd…). Ne vem, kako bi reagirala, če bi ju videla vsa pocukrana in sluzasta… Vrjetno bi me zlomilo…
Trenutno se res posvečam sebi, da se poberem in poskušam iti naprej… Čeprav si ne znam predstavljati, ali mi bo uspelo…Hvala še enkrat za vsak nasvet, seveda je vsak, ki še ima kakšno izkušnjo, dobrodošel!
sedaj si stage 2
In če se vidita bo konc sveta. Kako si napisala da je govoril je možnost da je ugotovil da je naredil napako… kako pač bo bo.
To kar nekaj naklada, ker si skuša malo utišati slabo vest. Ne išči nekega globljega pomena v njegovih besedah, ker ga najverjetneje ni.
Kako bo, ko ju boš prvič videla skupaj? Verjetno bo težko. Upam, da se bo zgodilo čim pozneje, ko boš že malo bolj pomirjena s situacijo. Skušaj ostati zbrana, pozdraviš, kako si kaj, itak se ti bo ravno nekam mudilo … in si potem daj duška skrivaj, doma, ali takoj pokliči prijateljico.
Moja prijateljica je svojega bivšega, ki jo je prav tako pustil zaradi druge (le da ona tega ni vedela), srečala spet šele čez kakšno leto, s tem, da je bila ta nova že visoko noseča, tik pred porodom. Samo veš kaj, njemu je bilo bolj nerodno kot njej in ji ta nove sploh ni predstavil. Njej je šele po kakih desetih minutah prebilo, kdo bi utegnila biti ta ženska, ko mu je rekla, da gre sesti in naj se v miru pomenita do konca.
Za tvojo tolažbo: ta nova ni vedela, da je bil vezan, ko sta se spoznala, in čez deset let je točno isto naredil njej. Praktično čez noč se je odselil k naslednji. To so taki ljudje, ki delujejo kot opice – ne izpustijo veje, dokler se ne oprimejo naslednje. Res ti želim, da bi ga čim prej prebolela.
On mi že od tistega trenutka, ko mi je povedal za njo govori, da je naredil napako in da mu je žal. Ampak, da se je tako odločil in si bo ustvaril novo življenje z njo. Vsakič znova mi pove, da mu je hudo, da mu je žal, da ne ve, kako se je lahko to naredilo… Po drugi strani je pa z njo verjetno ves meden in sladek… Jst pa dobivam sms-e, da se bo fental, ker ne more preboleti, kako me je prizadel in me uničil… ne vem, na trenutke se vprašam, če nima dvojne osebnosti-z mano eno, z njo pa drugo.
Ti pa verjetno ob takih besedah občutiš neko zadoščenje, čeprav v resnici to ni. Tip ti laže, da se kar kadi, ker si ga pač pripravljena poslušati. Daj blokiraj vendar njegovo cifro ali pa mu prepovej govoriti takšne traparije. Magari mu zagrozi, da boš sms preposlala ta novi. Dobro te pozna in točno ve, na kaj padaš.
Nima dvojne osebnosti, samo navaden butelj je. Žal si morala čakati dolga leta, da je dobil priložnost zapeti eno drugo. Če bi priliko imel že prej, bi se to verjetno zgodilo že po nekaj letih.
Ostati sam, ne pomeni nujno, da se nimata OK.
Lahko te povozi avtobus.. npr.
Da se torej ne bo vrnil, je bistvo.. ne glede na to kaj se zgodi. Upanje o nasprotnem gojite sami.
Samo povedal vam je to na njemu najboljši možen način: “Ni tvoja krivda, temveč moja (jaz sem se zaljubil).”
Da se ne bi vrnil, pa pomeni, da je v njem zgodila še neka druga sprememba, ki mu preprečuje, da bi se vračal..
Če bi SMSi.. ali instantna komunikacija obstajala še od Rimksih časov, bi jih vsebovale tudi takratne igre.. posledično bi tudi Shakespearjanski junaki, v času različnih čustvovanj, reagirali hipno in razpošiljali svoje čutenje drugim.
Ta zmožnost hipnega komuniciranja, pa dejansko trpinči tudi vas (in vas mede v lažnem upanju)..
Krivda do starega.. veselje do novega.. je še pri nakupu avtomobila, stvari prisotna.. kaj ne bi bilo v odnosu do človeka, ljudi.